Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ji (401-425)
- jágnjič -a m (ā) nav. ekspr. manjšalnica od jagnje: blejanje ovčic in jagnjičev ♪
- jágnjiče -a s (ā) star. jagenjček: drobno jagnjiče; skaklja kakor jagnjiče ♪
- jágnjiček -čka m (ā) knjiž., redko jagenjček, janjček: okrog ovc skačejo jagnjički ♪
- jágnjiti -im nedov. in dov. (ā ȃ) nav. 3. os. roditi, povreči jagnje: več ovc v čredi je med poletjem jagnjilo ♪
- jájčji -a -e prid. (ā) redko jajčen: jajčje lupine ♦ agr. jajčje zrcalo priprava za presvetljevanje jajc ♪
- jámljič -a m (ȃ) nar. jarek, brazda: metati krompir v jamljič ♪
- jánjčji -a -e prid. (ȃ) jagnječji: janjčja koža; janjčje meso / janjčji kožuh ovčji ♪
- járčji -a -e prid. (ā) nar. gorenjsko ovčji: jarčja koža ♪
- jástrebji -a -e prid. (ȃ) tak kot pri jastrebu: ptica z jastrebjimi kremplji / ekspr.: jastrebji nos, obraz; jastrebje oči jástrebje prisl.: jastrebje hitro so se bližala letala ♪
- jázbečji -a -e [bǝč] prid. (ȃ) nanašajoč se na jazbece: jazbečje kože; jazbečje meso / jazbečji brlog ♪
- jegúlji -a -e (ȗ) pridevnik od jegulja: jegulja koža ♪
- jegúljica -e ž (ú) manjšalnica od jegulja: mlade jeguljice ♪
- jegúljiti -im nedov. (ú ȗ) redko zvijajoče se premikati: močeril okorno jegulji po blatu ● ekspr., redko nikar ne jegulji, povej naravnost ne izmikaj se jegúljiti se knjiž., ekspr. vrteti se, zvijati se: obrisi streh se jeguljijo v valovih ♪
- jelénji -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na jelene: jelenji mladiči; jelenje meso, rogovje / pog. brisati z jelenjo kožo s krpo iz jelenovine ◊ tekst. jelenje usnje močna bombažna, gosto tkana tkanina, ki je na narobni strani kosmatena; vet. jelenji vrat vrat, ki je podobno usločen kot pri jelenu ♪
- jerebíčji -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na jerebice: jerebičje jajce, meso / ptica jerebičje velikosti ♪
- jerménji -a -e (ẹ̑) pridevnik od jermen: jermenja zanka ♪
- jezíčljiv in jezičljív -a -o prid. (ȋ; ȋ í) knjiž. jezičen, jezikav: jezičljiva ženska ♪
- jezljív -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se (rad) jezi, razjezi: jezljivi in potrpežljivi ljudje; suha, jezljiva ženska / biti jezljive narave / ekspr. jezljiva starost 2. ki izraža, kaže nejevoljo, jezo: govoriti z jezljivim glasom; jezljive besede; jezljivo vprašanje jezljívo prisl.: jezljivo odgovarjati ♪
- jezljívec -vca m (ȋ) nav. ekspr. kdor se (rad) jezi, razjezi: jezljivci in dobrodušni ljudje ♪
- jezljívka -e ž (ȋ) nav. ekspr. ženska, ki se (rada) jezi, razjezi: kakšna jezljivka je ta ženska ♪
- jezljívost -i ž (í) lastnost jezljivega človeka: skušal je premagovati svojo jezljivost; težko prenaša njegovo sitnost in jezljivost ♪
- júnčji -a -e prid. (ū) nanašajoč se na junce: junčje meso / junčje usnje ♪
- jútranji -a -e prid. (ú) nanašajoč se na jutro: a) jutranji svit; hladen jutranji zrak; jutranja megla, zarja; jutranje sonce / brati jutranje časopise; jutranji radijski program; jutranji sprehod / jutranja halja b) jutranja in večerna stran ♪
- jútranjica -e ž (ú) 1. zvezda Venera na jutranjem nebu; danica: svetla jutranjica / zvezda jutranjica 2. mn., rel. del dnevnic, namenjen za zgodnje jutro: moliti jutranjice / zbrati se k jutranjicam ◊ etn. jutranjica pesem, ki se poje ženinu in nevesti prvo jutro po svatbi; rel. zvoniti jutranjico zvoniti zgodaj zjutraj, zlasti ob nedeljah in praznikih ♪
- jútranjik -a m (ú) 1. časopis, ki izhaja zjutraj: prebirati jutranjike 2. veter, ki piha zjutraj z gor, s hribov: jutranjik in večernik ♪
276 301 326 351 376 401 426 451 476 501