Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (401-425)



  1.      jágnjič  -a m (ā) nav. ekspr. manjšalnica od jagnje: blejanje ovčic in jagnjičev
  2.      jágnjiče  -a s (ā) star. jagenjček: drobno jagnjiče; skaklja kakor jagnjiče
  3.      jágnjiček  -čka m (ā) knjiž., redko jagenjček, janjček: okrog ovc skačejo jagnjički
  4.      jágnjiti  -im nedov. in dov.) nav. 3. os. roditi, povreči jagnje: več ovc v čredi je med poletjem jagnjilo
  5.      jájčji  -a -e prid. (ā) redko jajčen: jajčje lupine ♦ agr. jajčje zrcalo priprava za presvetljevanje jajc
  6.      jámljič  -a m () nar. jarek, brazda: metati krompir v jamljič
  7.      jánjčji  -a -e prid. () jagnječji: janjčja koža; janjčje meso / janjčji kožuh ovčji
  8.      járčji  -a -e prid. (ā) nar. gorenjsko ovčji: jarčja koža
  9.      jástrebji  -a -e prid. () tak kot pri jastrebu: ptica z jastrebjimi kremplji / ekspr.: jastrebji nos, obraz; jastrebje oči jástrebje prisl.: jastrebje hitro so se bližala letala
  10.      jázbečji  -a -e [bǝč] prid. () nanašajoč se na jazbece: jazbečje kože; jazbečje meso / jazbečji brlog
  11.      jegúlji  -a -e () pridevnik od jegulja: jegulja koža
  12.      jegúljica  -e ž (ú) manjšalnica od jegulja: mlade jeguljice
  13.      jegúljiti  -im nedov.) redko zvijajoče se premikati: močeril okorno jegulji po blatu ● ekspr., redko nikar ne jegulji, povej naravnost ne izmikaj se jegúljiti se knjiž., ekspr. vrteti se, zvijati se: obrisi streh se jeguljijo v valovih
  14.      jelénji  -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na jelene: jelenji mladiči; jelenje meso, rogovje / pog. brisati z jelenjo kožo s krpo iz jelenovinetekst. jelenje usnje močna bombažna, gosto tkana tkanina, ki je na narobni strani kosmatena; vet. jelenji vrat vrat, ki je podobno usločen kot pri jelenu
  15.      jerebíčji  -a -e prid. () nanašajoč se na jerebice: jerebičje jajce, meso / ptica jerebičje velikosti
  16.      jerménji  -a -e (ẹ̑) pridevnik od jermen: jermenja zanka
  17.      jezíčljiv  in jezičlv -a -o prid. (; í) knjiž. jezičen, jezikav: jezičljiva ženska
  18.      jezlv  -a -o prid. ( í) 1. ki se (rad) jezi, razjezi: jezljivi in potrpežljivi ljudje; suha, jezljiva ženska / biti jezljive narave / ekspr. jezljiva starost 2. ki izraža, kaže nejevoljo, jezo: govoriti z jezljivim glasom; jezljive besede; jezljivo vprašanje jezlvo prisl.: jezljivo odgovarjati
  19.      jezlvec  -vca m () nav. ekspr. kdor se (rad) jezi, razjezi: jezljivci in dobrodušni ljudje
  20.      jezlvka  -e ž () nav. ekspr. ženska, ki se (rada) jezi, razjezi: kakšna jezljivka je ta ženska
  21.      jezlvost  -i ž (í) lastnost jezljivega človeka: skušal je premagovati svojo jezljivost; težko prenaša njegovo sitnost in jezljivost
  22.      júnčji  -a -e prid. (ū) nanašajoč se na junce: junčje meso / junčje usnje
  23.      jútranji  -a -e prid. (ú) nanašajoč se na jutro: a) jutranji svit; hladen jutranji zrak; jutranja megla, zarja; jutranje sonce / brati jutranje časopise; jutranji radijski program; jutranji sprehod / jutranja halja b) jutranja in večerna stran
  24.      jútranjica  -e ž (ú) 1. zvezda Venera na jutranjem nebu; danica: svetla jutranjica / zvezda jutranjica 2. mn., rel. del dnevnic, namenjen za zgodnje jutro: moliti jutranjice / zbrati se k jutranjicam ◊ etn. jutranjica pesem, ki se poje ženinu in nevesti prvo jutro po svatbi; rel. zvoniti jutranjico zvoniti zgodaj zjutraj, zlasti ob nedeljah in praznikih
  25.      jútranjik  -a m (ú) 1. časopis, ki izhaja zjutraj: prebirati jutranjike 2. veter, ki piha zjutraj z gor, s hribov: jutranjik in večernik

   276 301 326 351 376 401 426 451 476 501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA