Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (3.226-3.250)



  1.      belíčnik  -a m () 1. biol. človek ali žival, ki mu primanjkuje pigmenta; albin: beličniki so občutljivi za sončne žarke; med raki najdemo tudi beličnike 2. agr. belkasto poletno jabolko: obirati beličnike / nasad beličnikov
  2.      belílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na belilo: soboslikarji uporabljajo različna belilna sredstva / belilni postopek v tekstilni tovarni; belilni stroj
  3.      belín  -a m () 1. dnevni metulj z belimi krili: nad njivo leti belin ♦ zool. glogov, kapusov belin 2. redko albin
  4.      belíti 1 in béliti -im nedov. ( ẹ́) 1. pokrivati (stene) z beležem ali z belilom: beliti hišo, stene; pog. beliti z apnom; pren. sneg beli gore 2. delati kaj bolj belo ali razbarvati: beliti perilo, platno / beliti lase ∙ star. otroci mu belijo glavo, lase mu povzročajo velike skrbi; strokovnjaki si že dolgo belijo glavo s tem vprašanjem veliko razmišljajo o vprašanju; star. v šolah si beli glavo si s trudom pridobiva znanje 3. odstranjevati lubje: beliti deblo; beliti palico z nožem // nar. odstranjevati lupino, kožo: beliti koruzo, krompir; beliti prašiča 4. redko močno segrevati: beliti peč za kruh belíti se in béliti se knjiž. 1. belo odsevati, bleščati se: breze se belijo v gozdu; hiša se beli izza dreves; na vrhovih se beli prvi sneg 2. postajati bel, svetel: lasje se mu belijo; na vzhodu se že beli belèč -éča -e: ravnina z belečimi se vasmi béljen -a -o: beljena preja; po starem beljene hiše
  5.      belíti 2 in béliti -im nedov. ( ẹ́) dodajati jedi maščobo: beliti solato z oljem, žgance z ocvirki; pren. beliti pogovor z duhovitostmi, s kletvicami ∙ ekspr. hude mu je belil ostro, brez prizanašanja je govoril z njim
  6.      beljakovína  -e ž (í) biol., kem. organska spojina, ki jo sestavljajo velike komplicirane molekule, zgrajene iz aminokislin: beljakovine so bistvena sestavina živalskih in rastlinskih celic; mlečna, rastlinska, živalska beljakovina; razkroj beljakovin
  7.      beljakovínski  -a -o prid. () nanašajoč se na beljakovino: beljakovinska hrana; beljakovinska krmila / beljakovinske snovi, ki jih proizvajajo celice
  8.      beljáva  -e ž () les. svetlejši les na obodu debla: lubadarji se razvijajo pod lubjem in v beljavi
  9.      belogardíst  -a m () med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik bele garde v Sloveniji: Rupnikovi belogardisti; zločini belogardistov // med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik bele garde: boji med belogardisti in rdečearmejci
  10.      belogardízem  -zma m () protirevolucionarno gibanje med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji: izdajalski belogardizem; pojav belogardizma na Slovenskem // protirevolucionarno gibanje med državljansko vojno po oktobrski revoluciji: belogardizem in boljševizem
  11.      belokránjski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Belokranjce ali Belo krajino: belokranjski ljudski običaji; belokranjska ljudska noša ♦ gastr. belokranjski matevž pretlačen krompir in fižol z ocvirki
  12.      belokríl  -a -o prid. ( ) knjiž. ki ima bela krila: nad vodo krožijo belokrili galebi
  13.      belolíc  -a -e prid. ( ) knjiž. beloličen: belolice žene in dekleta
  14.      belopŕs  -a -o prid. ( ) knjiž. ki ima bele prsi: beloprsa žena / beloprse lastovke
  15.      belorók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima bele roke: beloroka boginja // nav. slabš. ki ni navajen težkega dela: beloroka gospoda
  16.      belorún  -a -o prid. ( ū) knjiž. ki ima belo runo, dlako: beloruna ovca
  17.      belôta  -e ž (ó) knjiž. belina: belota snega; prosojna belota njenih lic
  18.      belozób  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima bele zobe: bil je črnolas in belozob fant; belozob merjasec
  19.      belúš  -a m (ú) sredozemska kulturna rastlina ali njen užitni mesnati poganjek: jesti beluše; štajerski beluš; beluši v solati; nasad belušev ♦ bot. ostrolistni beluš zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi nepravimi listi, Asparagus acutifolius; Sprengerjev beluš sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, Asparagus sprengeri
  20.      bencín  -a m () vnetljiva tekočina za pogon ali čiščenje: natočiti bencin; smrdi po bencinu; prati v bencinu; politi z bencinom; motorni bencin; mešati navadni in super bencin; to vozilo porabi malo bencina ∙ pog., šalj. zdajle ne bi škodilo malo bencina alkoholne pijačefarm. čisti bencin za rane; teh. lahki bencin z majhno specifično težo; visokooktanski bencin ki ima oktansko število okoli sto
  21.      béne  m neskl. (ẹ̑) knjiž., redko prednost, ugodnost: služba na deželi ima tudi svoj bene
  22.      benefícij  -a m (í) 1. rel. za trajno ustanovljena cerkvena služba, zvezana z dohodki, zlasti iz nepremičnin: podeliti, ustanoviti beneficij; bogat beneficij 2. knjiž. ugodnost, prednost: podjetje ne uživa nobenih komunalnih beneficijev
  23.      benevolénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. dobrohotnost, naklonjenost: poslušal ga je z očitno benevolenco
  24.      benevolénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. dobrohoten, naklonjen: benevolentna kritika
  25.      bengálski  -a -o prid. () nanašajoč se na Bengalijo: bengalski pisatelj / bengalski ogenj bengalični ogenjzool. bengalski tiger tiger, ki živi v Aziji, Panthera tigris

   3.101 3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA