Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (30.126-30.150)



  1.      vsestránski  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na vse strani: vsestranska omejitev prostora; vsestranska zaokroženost ploskve / vsestranski prikloni 2. ki zajema vsa področja, vse strani česa: vsestranski gospodarski razvoj; nuditi vsestransko pomoč; vsestranska razgledanost; vsestransko sodelovanje med državami / vsestranska raziskava; razprava je bila vsestranska; vsestransko obvladanje učnih predmetov popolno, temeljito // ki obvlada mnoga področja: vsestranski športnik, umetnik / vsestranska osebnost osebnost, ki ima zelo razvite telesne, razumske, čustvene, družbene lastnosti 3. primeren, uporaben za različne namene: vsestranska priprava; vsestransko vozilo / vsestranska uporabnost česa vsestránsko prisl.: vsestransko delovati; vsestransko se spremeniti; predlog je bil vsestransko sprejet; vsestransko uporabni izdelki
  2.      vsešír  -a m () knjiž., redko prostranstvo, širjava: stal je na hribu in opazoval vsešir pod seboj
  3.      vseučilíšče  -a s (í) knjiž. univerza: ustanoviti vseučilišče; iti na vseučilišče; profesor na vseučilišču
  4.      vseučilíščen  -čna -o prid. () knjiž. univerziteten: vseučiliščno poslopje / prijatelja sta še iz vseučiliščnih let / vseučiliščni profesor
  5.      vseučilíščnik  -a m () knjiž. študent, visokošolec: družabno življenje vseučiliščnikov; dom za vseučiliščnike
  6.      vseučilíški  -a -o prid. () knjiž. univerziteten: obujati spomine na vseučiliška leta / mesto je znano vseučiliško središče / končati vseučiliški študij / vseučiliški profesor
  7.      vseúm  -a m () knjiž., redko vseobsegajoč um: narava je izraz vseuma
  8.      vsèusmíljen  -a -o prid. (-) knjiž. ki se vseh usmili: vseusmiljen dobrotnik
  9.      vsevdílj  prisl. () knjiž. nenehno, ves čas: vsevdilj je čutila bolečino / vsevdilj naraščata vloga in pomen elektronike čedalje bolj; hiše in luči ob progi so bile vsevdilj gostejše čedalje
  10.      vsevéčen  -čna -o prid. (ẹ̄) knjiž. večen: vsevečna modrost / vsevečno iskanje skrivnosti
  11.      vsevéd  -a m (ẹ̑) knjiž. vseveden človek: bil je nekakšen vseved; modrost starih vsevedov
  12.      vsevédec  -dca m (ẹ̑) knjiž. vseveden človek: gledališki vsevedec / vaški posebnež in vsevedec
  13.      vsevédka  -e ž (ẹ̑) ekspr. vsevedna ženska: spraviti vsevedko z vprašanji v zadrego
  14.      vsèvedóč  tudi vsèvedòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) knjiž. ki vse ve: vsevedoči ljudje / vsevedoče oči
  15.      vsevíd  -a m () knjiž. kdor vse vidi, opazi: vsevidi in vsevedi
  16.      vsevídec  -dca m () knjiž. kdor vse vidi, opazi: skriti se vsevidcem
  17.      vsevíden  -dna -o prid.) knjiž. ki vse vidi, opazi: vseviden vzgojitelj / vsevidno oko / vsevidno sonce
  18.      vsevídnost  -i ž (í) knjiž. lastnost vsevidnega človeka: vsevidnost izkušenih ljudi
  19.      vsèvprék  prisl. (-ẹ̑) 1. izraža položaj v neurejeno večkrat križajočih se smereh: vsevprek nametati stvari v torbo; vsevprek ležeča debla / otroci so tekali vsevprek v različnih smereh / hoditi, potovati vsevprek po deželi / razbežali so se vsevprek v različne smeri // izraža neurejenost razporeditve česa: na mizi so vsevprek ležale knjige; klobuk je bil vsevprek okrašen z značkami 2. izraža neurejenost potekanja česa: govorili so vsevprek; vsevprek so streljali 3. izraža, da kaj poteka medsebojno med več ljudmi: ob slovesu so se vsevprek objemali in poljubljali; vsevprek se prerivati 4. ekspr. brez izbire, omejitve: jesti vsevprek; ljubiti dekleta vsevprek 5. star. počez, povprek: iti vsevprek neglede na steze in meje; stekla je čez travnik vsevprek proti gozdu ● ekspr. poznajo ga vsevprek po svetu povsod; prim. vprek, vsepovprek, vseprek
  20.      vsevŕsten  -tna -o prid. () knjiž. vseh vrst: pomanjkanje vsevrstne znanstvene literature / njegove oči so iz slik sestavljale vsevrstne pošasti mnogovrstne, raznovrstne
  21.      vsèzavezujóč  tudi vsèzavezujòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) knjiž. ki v vsem zavezuje, obvezuje: poezija kot vsezavezujoča stvaritev
  22.      vsezbìl  -íla [i] m ( ) knjiž. nasilnež: fant je bil pravi vsezbil
  23.      vsèzdružujóč  tudi vsèzdružujòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) knjiž. ki vse združuje, povezuje: vsezdružujoča ideja; vsezdružujoča moč ljubezni
  24.      vsèzmóžen  -žna -o prid. (-ọ́ -ọ̑) knjiž. zelo sposoben: naprave so izdelali po zamisli vsezmožnega inženirja / vsezmožna domišljija
  25.      vseznàl  -ála [a] m ( á) knjiž. kdor vse zna: bil je tak vseznal, da je popravil vse

   30.001 30.026 30.051 30.076 30.101 30.126 30.151 30.176 30.201 30.226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA