Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (30.076-30.100)



  1.      vsèênost  -i ž (-é) knjiž. ravnodušnost, brezbrižnost: loteva se je vseenost; pomagati komu, da se reši nevednosti, vseenosti, životarjenja
  2.      vsegamogóčen  -čna -o prid. (ọ́ ọ̄) knjiž. vsemogočen: vsegamogočen vladar / vsegamogočno védenje
  3.      vsegamogóčnost  -i ž (ọ́) knjiž. vsemogočnost: vladarska vsegamogočnost
  4.      vsegavéden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. vseveden: nobeden ni vsegaveden
  5.      vsegavédnost  -i ž (ẹ́) knjiž. vsevednost: nedosegljiva vsegavednost
  6.      vsèkako  tudi vsekàko in vsekáko prisl. (; ; ) zastar. vsekakor: sklenila je, da vsekako poizve, odkod so ti ljudje / to je vsekako zanimiva knjiga
  7.      vsèkakor  in vsekàkor prisl. (; ) 1. izraža popolno prepričanost o čem: nesreča se je vsekakor zgodila zaradi malomarnosti; to je vsekakor treba povedati vsem; najpomembnejša hiša tam je vsekakor magistrat / nekaj je vsekakor narobe, ker so vsi tako zadržani; zemlja je tega denarja vsekakor vredna 2. ekspr. poudarja a) zahtevo: knjigo vsekakor prinesi še danes; vsekakor ga vprašaj, kako je to odkril / vsekakor ne pretiravajte s hvalo b) trditev: vsekakor hočejo, da greš z njimi; to stvar bi vsekakor rad kupil / tega vsekakor ne morem razumeti nikakor 3. v medmetni rabi izraža strinjanje, soglasje brez pridržka: še druge vprašaj. Vsekakor, to bom storil; saj ne gre samo zame. Vsekakor da ne // izraža pritrditev: so to tvoji prijatelji? Vsekakor
  8.      vsékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) s sekanjem narediti, izoblikovati kaj v kaj: vsekati znamenje v les / vsekati stopnice v skalo / vsekati cesto v hrib / ekspr. prašičji čekani so mu vsekali nekaj hudih ran naredili, zadali; pren., ekspr. globoko v srce se mu je vsekala ta misel ♦ alp. s cepinom vsekati stopinje v led vsékan -a -o: v kamen vsekan napis; v živo skalo vsekana pot
  9.      vsèkdar  tudi vsekdàr prisl. (; ) knjiž. zmeraj, vedno: vsekdar je bil tih in zadržan; vsekdar se je igral z njimi; vedel se je vsekdar zelo pametno ∙ knjiž. za vsekdar zapreti oči umreti
  10.      vsèlej  prisl. () 1. izraža pojavitev, ponovitev ob vsakem primeru, vsaki priložnosti: kadar je prišel, so mu vselej dali jesti in piti; vselej se je napil, če ga je kaj hudo ujezilo; včasih je pod nogami počila vejica. Takrat sva vselej obstala; večkrat je pogledal proti njej in vselej so se njune oči srečale; ko smo bili v težavah, so še vselej prišli na pomoč // izraža pojavitev, ponovitev ob vseh primerih, vseh priložnostih: pod Triglavom vselej dežuje z viharjem; vselej so za vse dolžili njega; na dopust gredo vselej v isti kraj 2. izraža popolno neomejenost na kak čas: to knjigo so vselej s spoštovanjem jemali v roke; narodno vprašanje je bilo vselej v središču pozornosti politike; zlato je bilo vselej drago // v zvezi z za izraža dokončnost, nepreklicnost: mnoge živali so za vselej izginile s sveta / priti domov za vselej / ekspr.: nehati, prepovedati enkrat za vselej dokončno, nepreklicno; zapomniti si enkrat za vselej zelo temeljito 3. v vseh primerkih, primerih: nosni votlini nista vselej enaki; ženski klobuk je vselej nekaj posebnega; novo vselej raste iz starega ● evfem. izdihniti za vselej umreti; nizko za vselej zamašiti komu usta ubiti ga; knjiž., ekspr. gleda na stvari, kot da so dane enkrat za vselej dokončno določene, nespremenljive
  11.      vsemír  -a m () knjiž. vesolje: zvezda je švignila skozi vsemir / znanost si hoče podrediti vsemir
  12.      vsemírje  -a s () knjiž. vesolje: neskončno vsemirje; tišina, veličastnost vsemirja / iznajdba je odprla pot v vsemirje ● knjiž. duh bi rad prodrl v vsemirje v kozmos; knjiž. zvezdnato vsemirje nebo
  13.      vsemírski  -a -o prid. () knjiž. vesoljski: del vsemirskega prostora; vsemirske gmote; vsemirske sile / vsemirske raziskave / vsemirski polet / vsemirska sinjina nebesna
  14.      vsemóder  -dra -o prid. (ọ́) knjiž. zelo moder: vsemodri učenci / iron. vsemodra birokracija
  15.      vsèmodróst  -i ž (-ọ̑) knjiž. velika modrost: presenetil jih je s svojo vsemodrostjo / iron. vsemodrost mladine
  16.      vsènaokóli  in vsè naokóli prisl. (-ọ̑) povsod okoli: vsenaokoli leži ravnina; vsenaokoli so odmevale eksplozije; vsenaokoli so zasadili cvetje; vsenaokoli je zavladal molk / njihov sloves se je razširil vsenaokoli na vse strani; prim. naokoli
  17.      vsènapréj  in vsè napréj prisl. (-ẹ̄) knjiž. brez konca, kar naprej: govoriti, igrati vsenaprej
  18.      vsènavzóčnost  -i ž (-ọ́) knjiž. dejstvo, da kdo je, se nahaja povsod: vsenavzočnost otrok / vsenavzočnost potrošniške miselnosti ∙ knjiž. vsenavzočnost režiserja opaznost njegovega vpliva, prizadevanja v vseh stvareh pri uprizoritvi česarel. božja vsenavzočnost
  19.      vsèóbči  -a -o prid. (-ọ̄) knjiž. splošen, vsesplošen: skrbeti za vseobčo blaginjo; doseči vseobče priznanje / vseobči nered / vseobče premoženje skupno
  20.      vsèóbčnost  -i ž (-ọ̄) knjiž. 1. splošnost, vsesplošnost: vseobčnost blaginje 2. skupnost, občestvo: biti član kake vseobčnosti
  21.      vsèobjemajóč  tudi vsèobjemajòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) knjiž. 1. ki zajema, zaobjema vse: vseobjemajoči razvoj gospodarstva; vseobjemajoča reforma / ne znajo ceniti njegove vseobjemajoče dobrote; vseobjemajoča materina ljubezen 2. ki ima vse rad: bil je človeški, vseobjemajoč in vserazumevajoč; vseobjemajoča mati
  22.      vsèobsegajóč  tudi vsèobsegajòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) knjiž. ki obsega, zajema vse: zadnji vseobsegajoč pogled na dom / vseobsegajoč pregled pisateljevega dela / vseobsegajoče navdušenje za zabavo splošno // zelo velik, popoln: vseobsegajoč mir; vseobsegajoča samota
  23.      vsèobséžen  -žna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) knjiž. ki obsega, zajema vse: vseobsežen pogled na mesto; vseobsežen program dela popoln; zgradili so novo, vseobsežno mesto z vsemi potrebnimi zgradbami, napravami / vseobsežna izobraženost vsestranska; vseobsežna knjiga o polarni odpravi izčrpna; razviti vseobsežno kulturo univerzalno
  24.      vsèobséžnost  -i ž (-ẹ́) knjiž. lastnost, značilnost vseobsežnega: vseobsežnost vprašanja o življenjskem smislu / vseobsežnost duha / pripisovati ugotovitvam vseobsežnost splošno veljavnost
  25.      vsèobvézen  -zna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) knjiž. obvezen za vse: vseobvezen red

   29.951 29.976 30.001 30.026 30.051 30.076 30.101 30.126 30.151 30.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA