Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (28.976-29.000)


  1.      uvérjati  -am nedov. (ẹ́) zastar. prepričevati: uverjati koga o resničnosti trditve; uverjati koga, da ni prepozno ∙ zastar. tukaj sem proti svoji volji, uverjam vas zagotavljam vam ♪
  2.      uvertúra  -e ž (ȗ) 1. muz. uvodni instrumentalni stavek k večjemu odrskemu, vokalnemu glasbenemu delu: igrati, poslušati uverturo; uvertura opere, k operi / operna uvertura // takemu stavku podobna orkestralna skladba: prva točka koncertnega programa je bila uvertura / koncertne uverture 2. knjiž., ekspr. uvod: uvertura k razpravi / uverturo v zbirko sestavlja šest balad / uvertura spopada uvodni del ♪
  3.      uvêsti  uvêdem dov., uvêdel in uvédel uvêdla, stil. uvèl uvêla (é) 1. seznaniti koga z lastnostmi, pravili kake dejavnosti z namenom, da postane sposoben vključiti se vanjo: uvesti novega delavca, novinca / uvesti koga v delo, kupčijo // seznaniti koga z osnovami kake vede, kakega področja z namenom, da jih spozna: uvesti koga v filozofijo; uvesti se v teorijo / ekspr. uvesti koga v skrivnosti narave 2. seznaniti koga s člani kake skupnosti, da se lahko vključi vanjo: uvesti koga v družino, klub / poroka ga je uvedla v višjo družbo 3. narediti, da se kaj začne uporabljati: uvedli so peterokrako zvezdo kot oznako partizanske vojske; uvesti računalnike v tovarne in urade / uvesti nove izraze začeti uporabljati; uvesti slovenščino v vojsko / uvesti novo kulturno rastlino začeti jo gojiti 4. narediti, da kaj začne obstajati kot obveznost: uvesti nov davek; uvesti obvezno šolanje / publ. uvesti stroge varnostne ukrepe // narediti, da kaj začne kje biti, obstajati sploh: uvesti disciplino, red; uvesti enakopravnost / uvesti novo rubriko / uvesti še eno avtobusno progo / publ.: uvesti izboljšavo izboljšati; uvesti spremembe spremeniti // odločiti, da se kaj začne: uvesti disciplinski postopek proti komu; uvesti preiskavo 5. narediti, da kaj začne kje biti, obstajati kot sestavni del: v tretjem poglavju uvede pisatelj novo osebo; stoiki so uvedli v filozofijo pojem usode 6. knjiž. narediti uvod v kaj: televizijski film je uvedel urednik s kratkim orisom dobe / igro uvede igralec s kratko pesmico začne ● knjiž. uvesti nit, trak skozi luknjico napeljati, potegniti; knjiž., redko hodnik uvede obiskovalca v razkošno dvorano neposredno pripelje ◊ kem. uvesti tri nitroskupine v toluen nadomestiti, zamenjati jih; mat. uvesti novo neznanko uvedèn -êna -o: ta izraz je bil uveden šele pred kratkim; dekle je v delo dobro uvedeno ♪
  4.      uvézati  in uvezáti uvéžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. z vezanjem pritrditi v kaj: uvezati deblo v sredo splava / uvezati ogredje 2. obrt. zalepljene, sešite dele spojiti s platnicami in hrbti: uvezati letnik revije / uvezati knjigo v platnice // z dodatno vezavo vključiti v kaj: uvezati zavihek na notranjo stran platnice uvézan -a -o: spredaj in zadaj sta uvezana dva lista kartonskega papirja; uvezane pole ♪
  5.      uvéžbanost  -i ž (ẹ̑) knjiž. izurjenost: uvežbanost orkestra / to zahteva veliko uvežbanost ♪
  6.      uvéžbati  -am dov. (ẹ̑) knjiž. 1. izuriti: uvežbati orkester; dobro, hitro se uvežbati / uvežbati športnika strenirati / uvežbati telo 2. izuriti se v čem, dobro se naučiti česa: uvežbati gibe, nastop, vožnjo / uvežbati himno, predstavo / uvežbati hitrost uvéžban -a -o: uvežban korak; skupina je uvežbana; prisl.: uvežbano se gibati ♪
  7.      uvíd  -a m (ȋ) glagolnik od uvideti: uvid zmote / te skrivnosti presegajo umski uvid / knjiga omogoča uvid v bistvo problema ♪
  8.      uvídeti  -im dov. (í ȋ) knjiž. jasno spoznati, dojeti: uvideti resnico, zmoto; uvideti upravičenost zahteve; uvidel je, da ne bo uspel uvidévši zastar.: uvidevši, da je sogovornik naveličan, je umolknil ♪
  9.      uvidévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. jasno spoznavati, dojemati: uvidevati svoje napake, nove rešitve; vse bolj uvidevajo, da načrt ni uresničljiv uvidevajóč -a -e: uvidevajoč lastne napake, je postal prizanesljivejši; težko uvidevajoč človek ♪
  10.      uvidéven  -vna -o prid., uvidévnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki dojema, razume razloge, potrebe, želje koga drugega in jih pri svojem ravnanju upošteva: uvideven človek; biti uvideven do podrejenih / biti uvideven za napake koga // ki izraža, kaže dojemanje, razumevanje razlogov, potreb, želj koga drugega: uvideven molk; uvidevna prizanesljivost 2. knjiž. preudaren, pameten: kot uvideven voditelj takih zahtev ni upošteval uvidévno prisl.: uvidevno umolkniti ♪
  11.      uvidévnost  -i ž (ẹ́) 1. sposobnost koga, da kaj jasno spozna, dojame: duševni bolnik je brez prave uvidevnosti / uvidevnost za dokaze, razloge / narediti po svoji uvidevnosti 2. lastnost, značilnost uvidevnega človeka: hvaliti, poznati uvidevnost koga / biti komu hvaležen za uvidevnost ♪
  12.      uvíhniti  -em dov. (í ȋ) 1. zavihniti navznoter: uvihniti rob / uvihniti navzdol, navznoter 2. knjiž. odnehati, odstopiti: kljub neuspehu ni uvihnil uvíhnjen -a -o: uvihnjen rob ♪
  13.      uvíjati  -am nedov. (í) 1. z vitjem delati uporabno za ovijanje, vezanje: uvijati vrbovo šibo; z vsako roko uvijati v drugo smer 2. z vrtenjem spravljati v kaj: uvijati žarnico; uvijati vijake v les / uvijati papir v pisalni stroj 3. zavijati, zvijati navznoter: te živalice plavajo tako, da hitro uvijajo rep; lasje so se ji začeli uvijati // z vitjem spravljati v kaj: uvijati pisano nit v prejo 4. knjiž. kriviti, upogibati: veter uvija drevesa; uvijati palico; uvijati se sem in tja / hrbet se uvija ob naslonjalu ● knjiž. vsakega uvija, kakor hoče si ga podreja; knjiž. uvijati se pred kom izgovarjati se, izmikati se ♪
  14.      uvíti  uvíjem dov. (í) 1. z vitjem narediti uporabno za ovijanje, vezanje: uviti leskovo šibo 2. z vrtenjem spraviti v kaj: uviti vijak v les / uviti zamašek v steklenico; deli cevi se dajo uviti drug v drugega 3. zaviti, zviti navznoter: polh uvije rep; lasje so se ji uvili 4. knjiž. ukriviti, upogniti: veter je uvil drevo; uviti palico / uviti hrbet; uviti se nazaj / ekspr. leta so ga uvila k zemlji ● knjiž. rad bi ga uvil po svojem kopitu si ga podredil; star. letos nas bi uvilo, če ne bi dobili posojila spravilo v stisko, težave; ekspr. cesta se uvije v dolino Krke vijoč se pride, pripelje uvít -a -o: uviti rogovi kozla; v les uvit vijak ♪
  15.      uvòd  -óda m (ȍ ọ́) 1. kar naj privede, pripravi koga na tisto, kar bo sledilo: ker ni našel boljšega uvoda, je začel govoriti o vremenu / povedati nekaj besed za uvod / le počakajte, to dejanje je šele uvod; njen krik je bil uvod v splošen pretep // govorjenje, besedilo, ki naj privede, pripravi koga na tisto, kar bo sledilo: po obširnem uvodu je končno izrekel prošnjo; ta študija je uvod k filmu, v film / narediti kratek uvod 2. del govora, besedila, v katerem se napove predmet, namen, določijo osnovni pojmi: uvod sem že napisal, prebral; uvod članka, pesmi 3. v zvezi z v kar uvaja v kako vedo, dejavnost: uvod v filozofijo, matematiko / izšla je knjiga Uvod v računalništvo ♪
  16.      uvóden  -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na uvod: uvodni pogovori državnikov; uvoden in sklepen / uvodni govor, referat; uvodne teze; uvodna pojasnila / napisati knjigi uvodno besedo // ki določeno stvar začenja in je na prvem mestu: uvodni odstavek, prizor; uvodni takti skladbe; uvodna pesem zbirke / uvodni članek uvodnik; delo je izhajalo v Ljubljanskem zvonu kot uvodna povest / knjiž. uvodna jed predjed ♦ jur. uvodni zakon zakon, s katerim se uvede kak drug zakon ♪
  17.      uvódnica  -e ž (ọ̑) knjiž., redko uvodna pesem: pesem je uvodnica celega ciklusa ♪
  18.      uvódničar  -ja m (ọ̑) pisec uvodnikov: uvodničar znanega časopisa; uvodničar in komentatorji / časopisni uvodničar ♪
  19.      uvódoma  prisl. (ọ̑) knjiž. za uvod, v uvodu: uvodoma je govoril predsednik; uvodoma opisati, pojasniti / kot smo uvodoma že omenili, je položaj zelo težek na začetku ♪
  20.      uvòj  -ôja m (ȍ ó) knjiž. zavoj navznoter: spiralni uvoji so v bizantinski umetnosti pogosti ♪
  21.      uvózen  -zna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na uvoz 1: uvozno blago / uvozno podjetje / uvozna luka / uvozne omejitve; uvozno dovoljenje / uvozna carina; uvozno-izvozna trgovina ♪
  22.      uvozíšče  -a s (í) knjiž. kraj, prostor, kjer se vozi v kaj; uvoz: zapeljati na uvozišče ♪
  23.      uvozíti  uvózim dov. (ȋ ọ́) 1. kupiti blago v drugi državi: uvoziti avtomobil, knjigo, nafto; država bo pšenico morala uvoziti / publ. uvoziti tehnologijo, znanje / ekspr. nogometaše so uvozili; pren. uvoziti tujo ideologijo ♦ ekon. uvoziti kapital narediti, da se v kaki državi v obliki posojil, investicij v gospodarska podjetja naloži kapital iz drugih držav 2. žel. pripeljati (na postajo): vlak bo uvozil po drugem tiru 3. z načinom vožnje ali delovanja narediti, da kaj novega doseže normalno stopnjo delovanja: dobro, pravilno uvoziti avtomobil / uvoziti motor, stroj uteči 4. z vožnjo, vajo narediti, da postane kdo sposoben, vajen vožnje: konja ne uvoziš v enem dnevu // z vožnjo narediti, da postane kaj uporabno: uvoziti pot uvóžen -a -o: dobro, pravilno uvožen avtomobil; uvoženo blago ♪
  24.      uvrstíti  -ím dov., uvŕstil (ȋ í) 1. narediti, da pride kaj v kako vrsto, skupino: uvrstiti ovce med koze; uvrstiti v drugo skupino / uvrstiti koga v sprevod 2. narediti, da pride kaj v kak sestav, postane del kake celote: uvrstiti članek v knjigo, revijo / uvrstiti pogovor v oddajo; uvrstiti vprašanje na dnevni red; uvrstiti koga na seznam // narediti, da pride kaj v kakem sestavu na mesto, kot ga izraža določilo: uvrstiti poglavje na konec knjige; uvrstiti prizor v drugi del filma / na seznamu so ga uvrstili na peto mesto 3. narediti, da pride kdo v kako skupino, postane član kake skupine: uvrstiti koga v pehoto, reprezentanco / ta zmaga ga je uvrstila v prvo skupino 4. narediti, da pride kaj v kako vrsto, skupino glede na enake, podobne lastnosti: uvrstiti žival med zveri // narediti, da pride kaj v kako vrsto, skupino glede na določene lastnosti sploh: uvrstiti sliko med avtorjeva najboljša dela / uvrstiti koga med lažnivce 5. narediti, da postane kaj ena od enot, stvari, kot jih izraža določilo: uvrstiti kolesarstvo med olimpijske discipline; uvrstiti spolno vzgojo med šolske predmete uvrstíti se 1. priti v kako vrsto, skupino: vstala sta in se uvrstila med plesalce / v sprevodu se je uvrstil poleg mene // postaviti se tako, da nastane, kar izraža dopolnilo: plesalci so se uvrstili v četvorko; uvrstiti se v sprevod // priti v vrsti na kako mesto: za njima so se uvrstili gostje 2. priti v kak sestav, postati del kake celote: uvrstiti se na seznam, spisek čakajočih 3. postati ena izmed enot, stvari, kot jih izraža določilo: uvrstiti se med razvite države; uvrstiti se med sodelavce časopisa 4. v vrednostnem, jakostnem zaporedju dobiti, doseči kako mesto: naša popevka se je uvrstila na drugo mesto; uvrstiti se za tujimi tekmovalci / uvrstiti se med deset najboljših dobiti, doseči eno od prvih desetih mest // šport. z zadostitvijo predpisanim zahtevam priti v določen položaj: uvrstil se je na peto mesto; uvrstiti se v finale / od petdeset tekmovalcev se jih je uvrstilo le dvajset uvrščèn -êna -o: biti uvrščen na drugo mesto; na spored uvrščene klasične drame; sam.: slabše uvrščeni niso navedeni ♪
  25.      uvŕščati  -am nedov. (ŕ) 1. delati, da pride kaj v kako vrsto, skupino: uvrščati stare stole med nove; uvrščal jih je v različne skupine 2. delati, da pride kaj v kak sestav, postane del kake celote: uvrščati besedilo v antologije, berila / uvrščati posnetke v oddajo; uvrščati vprašanja na dnevni red / uvrščati v jedilnik dovolj mesa in zelenjave // delati, da pride kaj v kakem sestavu na mesto, kot ga izraža določilo: na začetek, konec sporeda so uvrščali ljudske pesmi / na seznamih so ga uvrščali navadno na prvo mesto 3. delati, da pride kdo v kako skupino, postane član kake skupine: uvrščati dobre tekmovalce v reprezentanco / žreb jih uvršča v tretjo skupino 4. delati, da pride kaj v kako vrsto, skupino glede na enake, podobne lastnosti: to žival uvrščajo med sesalce / uvrščati telesa v trdna, tekoča in plinasta // delati, da pride kaj v kako vrsto, skupino glede na določene lastnosti sploh: strokovnjaki uvrščajo to delo v romantiko / uvrščajo ga med najboljše športnike / to ga uvršča med popularne politike 5. delati, da postane kaj ena od enot, stvari, kot jih izraža določilo: uvrščati kaj med gospodarske panoge uvŕščati se 1. prihajati v kako vrsto, skupino: opazil je, da se nekateri uvrščajo za malico že drugič // postavljati se tako, da nastane, kar izraža dopolnilo: igralci, plesalci se uvrščajo v četvorke; vojaki se uvrščajo v bojni red / uvrščati se v vrsto // prihajati v vrsti na kako mesto: gostje so se uvrščali za gostiteljema 2. prihajati v kak sestav, postajati del kake celote: uvrščati se v seznam prosilcev za stanovanje 3. postajati ena izmed enot, stvari, kot jih izraža določilo: ta država se uvršča med največje pridelovalke kave; med naše sodelavce se uvrščajo vedno novi ljudje 4. v vrednostnem, jakostnem zaporedju dobivati, dosegati kako mesto: ta plošča, popevka se vse pogosteje uvršča na prva mesta / naši tekmovalci, učenci se navadno uvrščajo v najboljšo skupino uvrščajóč -a -e: uvrščajoč kmete v posebno kategorijo, so vzbujali začudenje; ljudje, uvrščajoči se v sprevod, so molčali ♪

   28.851 28.876 28.901 28.926 28.951 28.976 29.001 29.026 29.051 29.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA