Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (2.801-2.825)



  1.      antikváren  -rna -o prid. () nanašajoč se na antikvariat: zbiralec dragocenih antikvarnih predmetov / antikvarni oddelek knjigarne; antikvarne šolske knjige rabljene, stare antikvárno prisl.: kupiti učbenik antikvarno
  2.      antikvariát  -a m () trgovina s predmeti starinske vrednosti, starinarna: dragoceno staro uro je odnesla v antikvariat // trgovina z rabljenimi knjigami: knjigo je dobil šele v antikvariatu
  3.      ántiliteráren  -rna -o prid. (-) publ. ki opozarja na samostojnost ali večji pomen gledališke ustvarjalnosti v odnosu do napisanega dramskega teksta: gledališka dejavnost niha med ustaljenim in avantgardističnim antiliterarnim gledališčem
  4.      antimónov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antimon: antimonove spojine ♦ min. antimonov sijajnik rudnina antimonov sulfid
  5.      antinomíja  -e ž () knjiž. nasprotnost, protivnost med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama, protislovje: avtor si predstavlja svet v izrazitih kontrastih in antinomijah; človeške, razredne antinomije; nerazrešljive antinomije; antinomije v družbi ♦ filoz. protislovje logičnega zakona s samim seboj
  6.      ántipártijski  -a -o prid. (-á) ki je proti partiji: antipartijska skupina
  7.      antipatíja  -e ž () nenaklonjenost, odpor do kake osebe ali stvari: čutiti, imeti, kazati antipatijo do koga; ta lik je orisan z očitno antipatijo / zatajil je svoja osebna nagnjenja in antipatije; zdaj ne gre za simpatije ali antipatije
  8.      antipéndij  -a m (ẹ́) um. poslikana ali izrezljana plošča na sprednji strani oltarne mize; antependij: baročni antipendij // rel. prt na sprednji strani oltarne mize
  9.      antipód  -a m (ọ̑) kdor je od koga po lastnostih, mišljenju popolnoma drugačen, nasprotje: bil je pravi antipod očetu; njegov idejni, politični antipod; sta antipoda po čustvovanju in po umetniških težnjah / njegova zadnja pesniška zbirka je antipod prejšnjigeogr. prebivalec kraja, ki leži na popolnoma nasprotnem delu zemeljske oble
  10.      ántireligiózen  -zna -o prid. (-ọ̑) ki je proti religiji, protiverski: antireligiozni boj / antireligiozna vzgoja
  11.      ántirevolucionáren  -rna -o prid. (-ā) ki je proti revoluciji: antirevolucionarno delovanje
  12.      ántisociálnost  -i ž (-) lastnost, značilnost antisocialnega človeka: njihova antisocialnost je očitna / pojavi asocialnosti in celo antisocialnosti
  13.      antitéza  -e ž (ẹ̑) knjiž. nasprotje, kontrast: Brechtovo gledališče je po svoji teoriji radikalna antiteza aristotelovskemu gledališču; idejna, zgodovinska antiteza; antiteza telesa in duha // diametralno nasprotna trditev: na ženino tezo je postavil svojo antitezo ◊ filoz. Heglova teza, antiteza in sinteza; lit. antiteza besedna figura, ki veže nasprotujoča si pojma v miselno celoto; slovanska antiteza antiteza, ki vsebuje vprašanje ter negativen in pozitiven odgovor
  14.      ántitrinitárec  -rca m (-) rel. pripadnik katerekoli verske sekte, ki je proti dogmi o sv. Trojici
  15.      antolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antologijo: v antološki izbor je bilo sprejetih več še neobjavljenih pesmi / antološka knjižnica / pesem je bila antološke vrednosti
  16.      antracén  -a m (ẹ̑) kem. trden aromatski ogljikovodik, dobljen iz premogovega katrana
  17.      ántraks  -a m () med., vet. kužna bolezen goveda, konj, prašičev s povečano vranico, nalezljiva tudi za človeka, vranični prisad: bacil antraksa
  18.      antropocéntričnost  tudi antropocêntričnost -i ž (ẹ́; é) knjiž. lastnost, značilnost antropocentričnega: antropocentričnost sedanje dobe
  19.      antropofág  -a m () knjiž. ljudožerec, kanibal
  20.      antropofagíja  -e ž () knjiž. ljudožerstvo, kanibalizem
  21.      antropomórfen  -fna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antropomorfizem: antropomorfno naziranje, opisovanje / antropomorfna upodobitev // knjiž. podoben človeku: antropomorfna oblika predmeta / antropomorfna usoda ♦ antr. antropomorfne opice antropomorfi
  22.      anuitéta  -e ž (ẹ̑) fin. letni ali polletni obrok za odplačevanje dolga in obresti: anuiteta dospe v plačilo 1. februarja vsakega leta; plačevati anuitete; posojila z letno anuiteto šest milijonov dinarjev; anuitete za kredite; odplačilo anuitet
  23.      anuitéten  -tna -o (ẹ̑) pridevnik od anuiteta: anuitetno posojilo
  24.      anulácija  -e ž (á) knjiž. razglasitev za neveljavno; razveljavitev, uničenje: anulacija čekov, dogovora
  25.      ánus  -a m () anat. končni del črevesa; zadnjik, ritnik

   2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA