Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (27.276-27.300)


  1.      tankoslúšnost  tudi tenkoslúšnost -i [druga oblika tǝn] ž (ū) 1. lastnost, značilnost tankoslušnega človeka: zaradi svoje tankoslušnosti je slišal najmanjši šum 2. knjiž. tankočutnost: z veliko tankoslušnostjo ocenjevati literarno delo ♪
  2.      tankoslúten  tudi tenkoslúten -tna -o [druga oblika tǝn] prid. (ū) knjiž. tankočuten: tankoslutna ženska / tankosluten estetski čut izostren, prefinjen ♪
  3.      tankoslútnost  tudi tenkoslútnost -i [druga oblika tǝn] ž (ū) knjiž. 1. tankočutnost: kritikova tankoslutnost 2. rahločutnost, obzirnost: cenil je materino tankoslutnost / tankoslutnost njenega srca ♪
  4.      tánkost  tudi tènkost -i [druga oblika tǝn] ž (á; ǝ̀) lastnost, značilnost tankega: tankost blaga, vlaken / tankost črte / ekspr. tankost sluha ostrost / knjiž., redko do tankosti je vse premislil zelo natančno ♪
  5.      tankoúmen  tudi tenkoúmen -mna -o [druga oblika tǝn] prid. (ú ū) knjiž. bistroumen, ostroumen: tankoumno vprašanje / tankoumna ironija tankoúmno tudi tenkoúmno prisl.: tankoumno odgovoriti ♪
  6.      tankoúmnost  tudi tenkoúmnost -i [druga oblika tǝn] ž (ú) knjiž. bistroumnost, ostroumnost: tankoumnost pri razčlenjevanju problema / tankoumnost vprašanja ♪
  7.      tankovíden  tudi tenkovíden -dna -o [druga oblika tǝn] prid. (í ȋ) knjiž. ki zna natančno, zelo dobro opazovati: tankoviden pisatelj ♪
  8.      tankovídnost  tudi tenkovídnost -i [druga oblika tǝn] ž (í) knjiž. sposobnost človeka, ki zna natančno, zelo dobro opazovati: tankovidnost izkušene ženske ♪
  9.      tántal  -a m (ȃ) kem. zelo trda, težko taljiva kovina sive barve, element Ta: vijak iz tantala ♪
  10.      Tántalov  -a -o prid. (ȃ) knjiž., ekspr., v zvezi Tantalove muke muke koga, ki zaman želi dobiti, doseči to, kar je na dosegu: to mu povzroča Tantalove muke / trpeti Tantalove muke ♪
  11.      tántalski  -a -o prid. (ȃ) knjiž., ekspr. tak kot pri Tantalu: tantalski napor / trpel je tantalske muke Tantalove muke ♪
  12.      tàp  medm. (ȁ) posnema zamolkel glas lahnega udarca, koraka pri lahki hoji: stekla je čez cesto: tap, tap, tap; nestrpno je trkal s prsti po mizi: tap, tap ♪
  13.      tápati  -am tudi tapáti -ám nedov. (ā ȃ; á ȃ) ekspr. 1. tiho hoditi: v nogavicah je tapal po sobi; slišali so, kako tapajo po mehki zemlji / po deželi tapajo tihotapci hodijo 2. tavati, bloditi: med ruševinami so tapali žalostni starci; oprijemal se je zidov in tapal po mraku tapajóč -a -e: tapajoči koraki ♪
  14.      tapét  -a m (ẹ̑) knjiž., navadno v zvezi biti na tapetu biti obravnavan: vprašanje je na tapetu ♪
  15.      tápica  -e ž (á) slabš. neodločen, bojazljiv človek: taka tapica ni zmožna junaških dejanj; bodi mož, ne tapica; mehkužna tapica ♪
  16.      tapiseríja  -e ž (ȋ) ročno tkana, navadno stenska preproga s figuralnimi, rastlinskimi motivi: dvorano so krasile tapiserije; razstava tapiserij // ed. umetnost, ki se ukvarja z izdelovanjem takih preprog: področji njegovega ustvarjanja sta slikarstvo in tapiserija / razstava jugoslovanske tapiserije ♪
  17.      tápka  -e ž (á) slabš. neodločen, bojazljiv človek: to tapko lahko vsak pregovori / kot psovka ti že ne boš vpil name, tapka ♪
  18.      tápkanje  tudi tapkánje -a s (ȃ; ȃ) glagolnik od tapkati: tapkanje po stopnišču / tapkanje pasjih tac / s tapkanjem je umiril konja ♪
  19.      tápkati  -am tudi tapkáti -ám nedov. (ȃ; á ȃ) ekspr. 1. tiho hoditi: v copatah je tapkala po hodniku; tapkati po preprogi / slišal je, kako lahni koraki tapkajo za njim / tapkati po hribovskih poteh hoditi; tiho je tapkal po ulici 2. večkrat zapovrstjo narahlo in hitro dotakniti se zlasti z roko: s kazalcem je tapkal po cigareti; tapkati se s prstom po ustnicah / ljubeče ji je tapkala roko trepljala; tapkal je s prsti po mizi bobnal tapkajóč -a -e: tapkajoči koraki ♪
  20.      tárča  -e ž (ȃ) 1. predmet, v katerega se strelja za vajo, na tekmovanju: postaviti tarče; zgrešiti tarčo; streljati v tarčo; papirnata tarča; tarča na lepenki / kupiti tarčo predmet z narisanimi koncentričnimi polji za vajo v streljanju // navadno v povedni rabi predmet, v katerega se strelja: umikajoči se so bili tarča sovražnika; letala so si za tarčo izbrala most / postojanka je postala tarča napadov ♦ fiz. priprava, na katero se usmeri curek delcev pri proučevanju reakcij med delci in atomi, atomskimi jedri 2. ekspr., v povedni rabi oseba, stvar, na katero se nanaša kako negativno dejanje: biti tarča šal, zbadljivk; njihovo ravnanje je postalo tarča kritike, napadov ♪
  21.      tárnati  -am nedov. (ȃ) govoriti, pripovedovati o svojih skrbeh, težavah, trpljenju: tarnal bi, če bi kaj pomagalo; tarnal je, da težko živi; tarnati o hudih časih, nad pomanjkanjem; nič hudega mu ni, preveč tarna / v pismih samo tarna / tarnala je, da skoraj nič ne vidi pritoževala se je // z besedami, glasovi izražati telesno ali duševno bolečino: ranjenci so vzdihovali in tarnali; ekspr. tarnala je, da bi se je kamen usmilil zelo tarnáje: tarnaje je hodila po sobi tarnajóč -a -e: tarnajoč glas; tarnajoča ženska; tarnajoče pismo; prisl.: tarnajoče pripovedovati ♪
  22.      tárnavec  -vca m (ȃ) knjiž. kdor (rad) tarna: tolažiti tarnavca ♪
  23.      tarók  -a m (ọ̑) družabna igra s štiriinpetdesetimi kartami, od katerih jih je enaindvajset z rimsko številko: igrati tarok; partija taroka / iti na tarok; vabil ga je k taroku ∙ pog. sedla sta in vrgla tarok začela igrati tarok // igr. vsaka igralna karta pri taroku z rimsko številko in škis: izigrati tarok; bil je brez tarokov; neskl. pril.: igr. tarok karte karte, ki se uporabljajo pri igranju taroka ♪
  24.      tarokírati  -am nedov. (ȋ) igrati tarok: povabiti koga tarokirat; tarokirati s prijatelji ♪
  25.      tartíf  tudi tartuffe -a [druga oblika tartíf tudi tarfúf] m (ȋ; ȗ) knjiž. hinavec, licemerec: v kuto preoblečen tartif; moderni tartifi ♪

   27.151 27.176 27.201 27.226 27.251 27.276 27.301 27.326 27.351 27.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA