Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (2.726-2.750)


  1.      amortizácija  -e ž (á) 1. ekon. postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v produkcijskem procesu: amortizacija inventarja, strojev, zgradb // postopni odpis vrednosti osnovnih sredstev: knjigovodska, letna amortizacija 2. ekon. postopno odplačevanje dolgoročnega posojila: amortizacija ljudskega posojila; amortizacija z žrebanjem 3. jur. pravna razveljavitev vrednostne listine: amortizacija hranilne knjižice ♪
  2.      amortizacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na amortizacijo: amortizacijski fond / amortizacijski načrt za izplačilo obveznic; amortizacijsko posojilo / amortizacijski postopek ◊ aer. amortizacijska noga priprava pod repom letala, ki blaži sunke pri vožnji po tleh ♪
  3.      amortizêr  -ja m (ȇ) teh. priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja, blažilec: v avtu se je zlomil levi amortizer; hidravlični, teleskopski amortizerji / gumijasti amortizerji za napenjanje šotorskih vrvi ♪
  4.      amortizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. ekon. postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev: amortizirati proizvajalna sredstva 2. ekon. postopno odplačevati dolgoročno posojilo: amortizirati obveznice ljudskega posojila z žrebanjem; dolg se amortizira 3. jur. pravno razveljaviti vrednostno listino: amortizirati hranilno knjižico amortizírati se imeti tolikšen donos, da se iz njega krije zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev: hiša se bo amortizirala v desetih letih; stroj se hitro amortizira amortizíran -a -o: amortizirana obveznica; nekaj stavb je že amortiziranih ♪
  5.      àmpak  in ampak vez. (ȁ) v protivnem priredju 1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane: ne piše za mladino, ampak za odrasle; ni si upal naprej, ampak se je ustavil pred vrati; prosil ga nisem jaz, ampak narobe, on mene 2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ne le — ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: ni le svetoval, ampak tudi pomagal; dobil je ne le večerjo, ampak tudi prenočišče; v njem ni imel samo predstojnika, ampak tudi prijatelja / obraz ni bil več samo bled, ampak bel kakor kreda; nič nima, ampak prav nič 3. ekspr. za izražanje nasprotja s prej povedanim: lista po knjigi, ampak uči se ne; takrat sem že vedel, kaj je denar, ampak prepozno; lep je, ampak drag 4. pog., ekspr., na začetku (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: Ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem! ampak to pa že moram reči, da je bila pametna ženska; ampak čast komur čast, govoriti pa znaš ♪
  6.      ampakovánje  -a s (ȃ) nav. iron. raba veznika ampak v stavkih, ki niso protivni: Cankar v svojih prvih knjigah ni poznal ampakovanja ♪
  7.      amplifikácija  -e ž (á) knjiž. razširitev, povečanje: pisatelj je dal preprosti situaciji ustrezno amplifikacijo / retorično razgibana amplifikacija; stilistična amplifikacija izražanje, podajanje s kopičenjem izrazov ♪
  8.      ànacionálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) narodno brezbrižen: sovražno delovanje anacionalnih in protinacionalnih elementov; očitali so mu, da je anacionalen / anacionalna politika stranke / razsvetljenstvo je po svoji naravi anacionalno ♪
  9.      anafilaksíja  -e ž (ȋ) med. preobčutljivost organizma za vbrizgane tuje beljakovine: proučevati anafilaksijo ♪
  10.      anahorét  -a m (ẹ̑) knjiž. puščavnik: živel je kot anahoret ♪
  11.      anakrúza  -e ž (ȗ) lit. nepoudarjeni zlog pred prvo stopico v verzu: troheji z anakruzo ♪
  12.      analíst  -a m (ȋ) knjiž. pisec analov, letopisec: kronisti in analisti; te vire so uporabljali mnogi poznejši analisti ♪
  13.      analístičen  -čna -o prid. (í) knjiž. nanašajoč se na anale: analistična pripoved ♪
  14.      analítičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na analizo: analitični postopek / analitični oris književnega dela; analitična kritika; analitično reševanje problemov / sklepali so po analitičnih podatkih; analitična ocena delovnih mest / vodja analitičnega odseka; analitična služba podjetja ◊ kem. analitična kemija kemija, ki se ukvarja z ugotavljanjem elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; lit. analitična drama drama, ki stopnjema razkriva posledice dejanja, izvršenega že nekoč prej; mat. analitična geometrija geometrija, ki temelji na koordinatnih sistemih; teh. analitična tehtnica tehtnica, ki omogoča tehtanje do 0,0001 g natančno ♪
  15.      analíza  -e ž (ȋ) ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje: analiza kaže, potrjuje; delati, izvesti, podati analizo; ne bomo se spuščali v analizo problema; izčrpna, kritična, podrobna analiza; analiza cen, krvi; prehod od analize k sintezi / ekonomska, psihološka analiza; znanstvena analiza ♦ fiz. spektralna analiza določevanje snovi s pomočjo spektrov; kem. (kemična) analiza ugotavljanje elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; kvalitativna, kvantitativna analiza; lingv. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko; stavčna analiza; mat. funkcionalna analiza matematika, ki se ukvarja s funkcijami // temeljit, izčrpen pregled; presoja, ocena: v delu podaja pisatelj analizo meščanske družbe; analiza dobe in okolja; analiza tržišča je dala zadovoljive rezultate ♪
  16.      analizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati analizo, razčlenjevati: analizirati gospodarske razmere; kreditne zahteve podjetij bodo banke vsestransko analizirale / pravilno analizirati položaj presojati, ocenjevati ♦ kem. analizirati ugotavljati elemente ali atomske skupine v spojinah ali zmeseh; lingv. analizirati stavek; šah. analizirati potezo, pozicijo ♪
  17.      analógen  -gna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na analogijo, podoben: analogen pojav, razvoj; moje stališče je analogno njegovemu / analogno sklepanje sklepanje po analogiji ♦ biol. analogni organi po funkciji podobni organi različnega nastanka in zgradbe ♪
  18.      analogíja  -e ž (ȋ) pojav, ki postane zaradi sorodnih, vzporednih vzrokov (skoraj) enak drugemu pojavu: problemi v znanosti imajo analogije tudi v umetnosti; iskati, najti analogije / medsebojna, očitna analogija; nastati, razlagati si, sklepati po analogiji ♦ lingv. uravnava jezikovne prvine po podobnem vzorcu, nalika ♪
  19.      análogon  -a m (ȃ) knjiž. analogen, podoben pojav ali predmet: knjiga naj bi bila analogon jubilejnemu zborniku ♪
  20.      anapést  -a m (ẹ̑) lit. trizložna stopica z dvema nepoudarjenima in tretjim poudarjenim zlogom: napisal je odo v anapestih ♪
  21.      anarhíja  -e ž (ȋ) stanje brez reda, brez organiziranosti, neurejenost: v bataljonu je vladala popolna anarhija; v poeziji je prišlo do anarhije; tako poslovanje vodi v anarhijo / ekspr. kakšna anarhija je v tej hiši nered, zmeda // nenačrtno delo ali poslovanje: anarhija v proizvodnji ◊ polit. stanje v državi brez prave oblasti; brezvladje, brezpravnost ♪
  22.      anarhoíden  -dna -o prid. (ȋ) knjiž. ki teži, se nagiba k anarhiji: anarhoidna gledališka politika; anarhoidno pojmovanje demokracije ♪
  23.      anárhoindividualístičen  -čna -o prid. (ȃ-í) ki se nagiba k anarhiji in poudarja vlogo posameznika: anarhoindividualistični politični nazori ekspresionistov; anarhoindividualistično gledanje na stvari ♪
  24.      anátema  medm. (ȃ) knjiž. izraža izobčenje iz Cerkve: zaradi krivih naukov: anatema; sam.: izreči svečani anatema; pren. na pisatelja je padel anatema ♪
  25.      anatemizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. obsoditi, prekleti, izobčiti: vsega novega v umetnosti ni mogoče kratko malo anatemizirati ♪

   2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA