Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (27.026-27.050)


  1.      šôtor  -óra in -ôra m (ó ọ́, ó) 1. hiši podobna zložljiva priprava za začasno prebivanje, prenočevanje, navadno iz nepremočljivega platna: podreti, postaviti, zložiti šotor; spati v šotoru; šotor za dve osebi; šotor z gumijastim dnom; streha šotora; noč se je kot šotor razprostirala nad njim / cirkuški šotor; hišni šotor s streho in navpičnimi stranicami; piramidni šotor s streho v obliki piramide; strešni šotor s streho do tal in trikotno vhodno in zadnjo stranico ∙ ekspr. če mi bo to mesto všeč, bom v njem postavil šotor se bom v njem naselil; zastar. šotori na sejmu stojnice // temu podobno zavetje: noč so prebili v šotoru iz smrekovih vej 2. nar. vzhodno strešica nad vhodom v hišo, navadno na stebrih: šotor in priklet ♪
  2.      šotóren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na šotor: šotorni količki; šotorno platno / knjiž. šotorno naselje kamp ♪
  3.      šotoríšče  -a s (í) 1. taborišče: šotorišče turške vojske / vojaško šotorišče 2. knjiž. kamp: preživeti počitnice v šotorišču; šotorišče s trgovino / prostor je primeren za šotorišče ♪
  4.      šotórka  -e ž (ọ̑) kos šotorskega platna zlasti za zasilno zaščito pred padavinami, vetrom: razgrniti, zviti šotorko; ogrniti se s šotorko; nepremočljiva šotorka; šotor, sestavljen iz šotork ♪
  5.      špágica  -e ž (ȃ) nižje pog. vrvica: špagica mošnjička se je strgala ∙ nižje pog. držati koga na špagici imeti ga popolnoma v oblasti ♪
  6.      špalír  -ja m (ȋ) 1. ločeni, nasproti si stoječi vrsti, podolgovati skupini ljudi, postavljeni za slovesen sprejem pomembnega človeka, visoke osebnosti: ob cesti je bil gost špalir; špalir otrok / državnik je stopal skozi špalir / narediti komu špalir / postaviti se v špalir; ostati v špalirju // ekspr., z rodilnikom v taki vrsti, skupini postavljene stvari, predmeti: na vrtu je bil špalir murv, vrtnic 2. agr. ogrodje iz drogov, letev, žice, prosto stoječe ali pritrjeno na steno, namenjeno vzgoji nizkega (sadnega) drevja, trte: narediti špalir za marelico; trta se vzpenja po špalirju; špalir iz žice // s prilastkom (sadno) drevje, trta ob takem ogrodju: breskov špalir; ob zidu je stal marelični špalir / naravni špalir brez strogo vzgojene oblike; obstenski špalir ♪
  7.      špàn  špána m (ȁ á) zgod. nadzornik na posestvu, ki ga zemljiški gospod izbere med tlačani: postati špan / grajski špan ● viničarji so za delo dobivali špane nekdaj ploščice kot potrdilo o opravljenem delu; star. srenjski špan načelnik srenje, (vaški) župan ♪
  8.      špána  -e ž (á) etn. položaj treh kamenčkov, fižolov istega igralca v eni vrsti na igralni deski z mrežastimi liki: doseči špano // igra, v kateri se sestavljajo iz kamenčkov, fižolov taki položaji: igrati špano; žarg. radi vlečejo špano igrajo ♪
  9.      špánga  -e ž (ȃ) nižje pog. lasna sponka: speti lase s špango / čevlji s špango z zaponko ♪
  10.      španjél  -a m (ẹ̑) manjši lovski pes z visečimi uhlji in dolgo, valovito dlako: kupiti španjela; črn španjel ♦ lov. koker španjel manjši lovski pes, navadno črne ali rjave barve z velikimi visečimi uhlji in dolgo, rahlo valovito dlako ♪
  11.      španjólec  -lca m (ọ̑) knjiž. vino iz Španije: vrč španjolca ♪
  12.      španovíja  -e ž (ȋ) nižje pog. 1. poslovno sodelovanje: razdreti, skleniti španovijo / iti v španovijo s kom; biti v španoviji s kom ∙ nižje pog. fanta sta kradla v španoviji skupaj; pog. v španoviji še pes crkne od družabništva ni koristi 2. skupina, druščina: pretrgal je zveze s svojo nekdanjo španovijo ♪
  13.      špánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Špance ali Španijo: španski jezik / španske bikoborbe; španska glasba; španska umetnost; špansko vino / španski borec tuji prostovoljec v španski državljanski vojni na strani republikancev; španska bolezen gripa, ki se je širila iz Španije ob koncu prve svetovne vojne; španska stena premična stena iz lažjega materiala za zakrivanje, ločevanje ● španska muha nekdaj spolno dražilo iz posušene španske muhe; ekspr. to je zame španska vas to mi je popolnoma neznano ◊ bot. malocvetna španska detelja rastlina z dlakavimi majhnimi listi in drobnimi belkastimi cveti v socvetju, Dorycnium germanicum; gastr. španski vetrc belo pecivo iz beljakov in sladkorja; peči španske vetrce; lit. španska asonanca asonanca, ki se ponavlja na koncu vsakega drugega verza v vsej pesmi; šah. španska otvoritev otvoritev igre, pri kateri beli napade s kraljevim lovcem črnega skakača na daminem krilu; voj. španski jezdec prenosna ovira iz lesenega ogrodja in bodeče žice; vrtn. španski bezeg okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cveti, Syringa vulgaris; zgod. španski čevelj srednjeveška mučilna priprava za stiskanje noge; španska inkvizicija inkvizicija v Španiji od konca 15. do 17. stoletja, ki si je prizadevala zatreti gospodarsko moč meščanstva; španska državljanska vojna državljanska vojna med republikanci in falangisti v Španiji od leta 1936 do 1939; zool. španska muha zlato zelen hrošč, ki v nevarnosti izloča tekočino, povzročujočo vnetje kože, Lytta vesicatoria špánsko prisl.: govoriti (po) špansko ♪
  14.      špárovec  -vca m (á) nižje pog. 1. manjša zaprta posoda z režo, skozi katero se spušča denar, namenjen za hranjenje; hranilnik: dajati denar v šparovec; šparovec je že poln 2. varčen človek: imeli so ga za šparovca ∙ star. šparovec cerovca najde varčen človek ima pogosto zapravljive naslednike ♪
  15.      špartánski  tudi spartánski -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na Špartance ali Šparto: špartanski vojaki / strogost špartanske vzgoje 2. knjiž. zelo strog, nepopustljiv: špartanske vzgojne metode / špartanski način življenja ● knjiž. špartanska oprema skromna, preprosta špartánsko tudi spartánsko prisl.: biti špartansko vzgojen ♪
  16.      špartánstvo  tudi spartánstvo -a s (ȃ) knjiž. velika strogost, nepopustljivost: špartanstvo v vzgoji ♪
  17.      špás  -a m (ȃ) nižje pog. neresen, smešen ali zabaven dogodek; šala, potegavščina: če prideš, boš videl velik špas / takih špasov ne mara / dovolj je bilo špasa, zdaj pa na delo / v povedno-prislovni rabi: špas je, da tega nisem opazil smešno, nerazumljivo; taka pot ni špas ni brez neprijetnosti, težav / za špas kaj narediti ne z resnim namenom ● pog., ekspr. to narediti je zame špas malenkost; pog., ekspr. taka hrana je drag špas veliko stane; pog., ekspr. z njim smo imeli zmeraj velik špas smo se šalili; nižje pog. ona ni za špase je resna, ne mara potegavščin ♪
  18.      špásati se  -am se nedov. (ȃ) nižje pog. šaliti se: jaz se špasam, ti si pa resno mislil / dekle se je z njim samo špasalo ni imelo z njim resnih namenov ♪
  19.      špásen  -sna -o prid. (á ā) nižje pog. smešen: kako si špasen / špasno vedenje / špasna igra, risba // šaljiv: bil je ljubezniv in špasen fant špásno prisl.: to se špasno sliši / v povedni rabi špasno je, da je prišel ravno on; sam.: nekaj špasnega sem se spomnil ♪
  20.      špèc  špêca m (ȅ é) žarg. tožljivec: kar zatoži. Ne bom, nisem špec ♪
  21.      špêca  -e ž (ȇ) žarg. tožljivec: niso ga marali, ker je bil špeca ♪
  22.      špêcar  -ja m (ȇ) žarg. tožljivec: bil je največji špecar v razredu / med njimi ni bilo špecarjev ♪
  23.      špêcarka  -e ž (ȇ) žarg. tožljivka: bila je velika špecarka ♪
  24.      špeceríja  -e ž (ȋ) pog. živila, jestvine: nakupila je špecerijo za ves mesec; moka, olje, sladkor in druga špecerija; trgovec s špecerijo // trgovina z živili: kupiti v špeceriji ♪
  25.      špèckáhla  -e ž (ȅ-ȃ) žarg. tožljivec: on je znana špeckahla ♪

   26.901 26.926 26.951 26.976 27.001 27.026 27.051 27.076 27.101 27.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA