Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (26.526-26.550)



  1.      súhor  -ja m () knjiž., redko prepečenec: jesti suhor ♦ gastr. manjše posušene rezine kruha, povaljane v sladkorju ali cimetu
  2.      suhorítec  -tca m () nizko kdor ima suho zadnjico
  3.      suhoróbar  -ja m (ọ̑) izdelovalec ali prodajalec suhe robe: kupiti pri suhorobarju valjar in kuhalnice; spreten suhorobar / ribniški suhorobarji
  4.      suhotína  -e ž (í) knjiž., redko suh svet: nerodovitna suhotina
  5.      suhozémec  -mca m (ẹ̑) knjiž. kdor živi na kopnem: suhozemci in mornarji
  6.      suhozémen  -mna -o prid. (ẹ̑) knjiž. kopenski: suhozemni in pomorski promet / suhozemna vojska
  7.      suhozémski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. kopenski: suhozemske živali / pomorski, suhozemski in zračni promet / suhozemska vojska
  8.      suicíd  -a m () knjiž. samomor: narediti suicid
  9.      suíta  -e ž () muz. instrumentalna skladba z več krajšimi stavki, navadno plesnimi: igrati suito; suita in sonata / baletna suita katere stavki so odlomki baletne glasbe; baročna suita z najmanj štirimi določenimi plesnimi stavki; orkestralna suita; suita za godala / plesna suita ● knjiž., redko kralj s svojo suito s svojim spremstvom
  10.      sukáč  -a m (á) nav. mn., zool. metulji, katerih gosenice uničujejo vinsko trto in sadno drevje, Tortricidae: škropiti proti sukačem / brstni, grozdni sukač
  11.      súkanec  -nca m (ú) 1. navadno gladka, iz več niti posukana preja, ki se uporablja zlasti za šivanje: vdeti sukanec v šivanko; črn sukanec; klobčič sukanca / laneni sukanec; pletilski, ribiški sukanec; spodnji, zgornji sukanec v šivalnem stroju ♦ obrt. sukanec za spenjanje; tekst. goseničasti sukanec okrasni sukanec iz dveh raznobarvnih niti, zasukanih druga okoli druge 2. nar. gostljata jed iz moke in vode; močnik: jesti sukanec
  12.      súkati  -am in súčem nedov., tudi sukájte; tudi sukála (ú) 1. vzdolžno viti kaj drugo okoli drugega, da nastane ena nit, en pramen: sukati pramene, vlakna / sukati volno / sukati niti v sukanec / ekspr. sukati (si) brke 2. premikati kaj okoli njegove osi v manjših, krajših premikih: med prsti sukati bilko; sukati glavo, telo; sukati volan zdaj v levo, zdaj v desno / sukati radijski gumb; sukati raženj / ekspr. na svatbi so fantje veselo sukali dekleta 3. ekspr. ustrezno namenu uporabljati kaj, delati s čim: to orodje, orožje zna dobro sukati / sukati iglo, šivanko šivati; spretno sukati kuhalnico kuhati; sukati meč mečevati se; sukati pero pisati; sukati volan voziti avtomobil, vozilo / zna sukati jezik spretno govoriti; hitro sukati pete hoditi, plesatiekspr. ona pa zna sukati moške jih podrejati svoji volji, zahtevam; knjiž. sukati oči v strop obračati súkati se 1. v manjših, neenakomernih zavojih se premikati okoli svoje osi: v reki se je sukal vrtinec / dim se suka proti nebu / zemlja se suka se vrti 2. s prislovnim določilom premikati se, hoditi, spreminjajoč smer: sukal se je po sobi, ne vedoč, kaj naj stori // ekspr. opravljati svoje delo, premikajoč se zdaj v eno, zdaj v drugo smer: že eno uro se suka po kuhinji, pa še ni nič na mizi; bilo je veliko gostov, zato so se morali natakarji dobro, hitro sukati / dva mehanika sta se sukala okoli avtomobila; mati se kar preveč suka okoli dojenčka se ukvarja z njim 3. ekspr., s prislovnim določilom biti, zadrževati se kje z določenim namenom: rad se suka okoli deklet / zna se sukati v visoki družbi vesti 4. ekspr. biti, nastopati v majhnem razponu: hitrost se je sukala okoli sedemdeset kilometrov na uro; višina teh hribov se suka okrog tisoč metrov / proizvodnja se suka med dvajsetimi in petindvajsetimi milijoni se giblje 5. ekspr., v zvezi z okoli, okrog izraža, da je kaj središče ukvarjanja, zanimanja, spreminjajočega se glede na vidik, odnos: njegove misli so se sukale okoli dekleta; pogovor se je sukal okoli zadnjih dogodkov / poezija se suka najraje okoli ljubezni ● ekspr. kako se sukajo naše stvari, zadeve potekajo, se razvijajo; ekspr. zanima ga, kako se suka svet kako se svet spreminja, kaj se po svetu dogaja; ekspr. misliš, da se bo ves svet sukal okoli tebe da bodo vsi skrbeli zate, stregli tebi sukáje: pripovedovala je, sukaje stebelce med prsti; sukaje se v krogu, so peli; sukaje si brke, je bral sukajóč -a -e: sukajoče se vreteno; stal je tam, sukajoč klobuk v roki súkan -a -o: tanko sukana nit ♦ tekst. sukana preja nit, sukana iz dveh ali več prej
  13.      sukcesíja  -e ž () knjiž. zaporednost, postopnost: sukcesija dveh pojavov / časovna sukcesija ♦ jur. pridobitev premoženja ali določenih pravic neposredno po kom drugem; nasledstvo
  14.      sukcesíven  -vna -o prid. () knjiž. zaporeden, postopen: sukcesivni dogodki; simultano in sukcesivno dogajanje / sukcesiven izid obeh delov knjige; sukcesivna izročitev blaga / sukcesivni prehod v drugačno obliko sukcesívno prisl.: sukcesivno nabavljen material
  15.      súknja  -e ž () težko vrhnje moško oblačilo, ki sega navadno čez kolena in se spredaj zapenja: obleči, odpeti suknjo; črna, ponošena suknja; suknja z visokim ovratnikom; žep suknje / salonska suknja nekdaj suknjič, navadno črn, ki sega do kolen in ima zadnji del preklanstar. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; slabš. glej no, črna suknja duhovnik; star. prijazen je, čeprav nosi gosposko suknjo čeprav je gosposki človek; ekspr. že dva meseca nosi vojaško suknjo je pri vojakih; mala maša za suknjo vpraša s septembrom se začenja hladno vreme; preg. goste službe, redke suknje kdor zelo pogosto menjava delo, službe, revno živi
  16.      súkus  -a m () 1. agr. iz rastlin pridobljen naravni sok kot surovina za izdelavo sadnih sokov, sirupov; matični sok: malinov sukus 2. knjiž. jedro, bistvo: sukus problema
  17.      súlec  -lca m () 1. velika sladkovodna roparska riba z velikim gobcem in črnimi pegami: gojiti, loviti sulce; gibčen, težek sulec 2. ekspr. prebrisan, drzen človek, zlasti moški: temu sulcu ni nihče kos / kot nagovor ti presneti sulec
  18.      sulf...  prvi del zloženk, kem. nanašajoč se na organske spojine z žveplom: sulfamid, sulfanilamid
  19.      sulfát  -a m () kem. sol žveplove kisline: uporaba sulfatov za belila, gnojila, škropiva / amonijev, bakrov, kalcijev sulfat
  20.      sulfíd  -a m () kem. spojina žvepla s kakim elementom: bakrov, srebrov, svinčev sulfid; vodikov sulfid
  21.      sulfíden  -dna -o prid. () nanašajoč se na sulfid: galenit, pirit in druge sulfidne rudnine / sulfidna spojina
  22.      sulfo...  ali súlfo... prvi del zloženk () kem. nanašajoč se na organske spojine z žveplom: sulfobenzen
  23.      sulfonamíd  -a m () farm. zdravilo, ki uničuje mikroorganizme, zlasti bakterije, ali zavira njihovo rast: zdravljenje s sulfonamidi
  24.      sulfonírati  -am nedov. in dov. () kem. uvajati sulfonsko skupino v spojino: sulfonirati benzen
  25.      sulfónski  -a -o prid. (ọ̑) kem. nanašajoč se na organske spojine z žveplom: sulfonske kisline / sulfonska skupina

   26.401 26.426 26.451 26.476 26.501 26.526 26.551 26.576 26.601 26.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA