Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (26-50)

26.      bodljíkast  -a -o prid. (í) knjiž. bodljikav: bodljikasta rastlina / star mož z bodljikasto brado ♪
27.      bodljíkav  -a -o prid. (í) poln bodic: bodljikave agave; bodljikavo robidovje / napeta bodljikava žica bodeča / bodljikava brada ga je delala postarnega ♪
28.      bodljíkovje  -a s (í) bodljikave rastline: trebili so bodljikovje ♪
29.      bodljív  -a -o prid. (ȋ í) redko bodeč: strupene in bodljive zeli; bodljiva žica / bodljiva krava ki (rada) bode ♪
30.      bojazljív  -a -o prid. (ȋ í) ki mu manjka poguma: bojazljivi čuvaj se ni znašel; biti bojazljiv; bojazljiva žival // ki izraža plahost, neodločnost; boječ: ima bojazljiv korak, pogled bojazljívo prisl.: bojazljivo se je stisnil k očetu ♪
31.      bojazljívec  -vca m (ȋ) ekspr. bojazljiv človek: vidi se mu, da je bojazljivec; imajo ga za bojazljivca ♪
32.      bojazljívka  -e ž (ȋ) ekspr. bojazljiva ženska ♪
33.      bojazljívost  -i ž (í) lastnost bojazljivega človeka: zaveda se svoje bojazljivosti; prirojena bojazljivost ♪
34.      bojíšče  -a s (í) kraj oboroženega spopada: oditi na bojišče; pasti na bojišču; poročila z bojišča; pren. v drugem delu šahovske partije se je bojišče preneslo na kraljevo krilo ♪
35.      bólšji  -a -e [u̯š] (ọ̑) pridevnik od bolha: bolšji pik ♪
36.      borovníčji  -a -e prid. (ȋ) redko nanašajoč se na borovnice: borovničja stebelca / borovničje vino ♪
37.      bôžji  -a -e prid. (ó) 1. rel. ki izhaja od boga, bogu lasten: božja kazen ga je zadela; božja ljubezen, pravičnost; prositi za božjo milost; z božjo pomočjo smo se rešili; naj bo, kakor je božja volja / vznes. zaželel jim je božjega blagoslova srečo, uspeh; star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / Sin božji Kristus; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo; Mati božja Kristusova mati; božja previdnost ga je vodila Bog; deset božjih zapovedi / božji rop oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega // namenjen bogu: božja čast / star. služabnik božji duhovnik; knjiž. hiša božja, star. božji hram cerkev; služba božja maša / božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike 2. v medmetni rabi, včasih kot zapostavljeni prilastek, z oslabljenim pomenom, v zvezi z nekaterimi besedami izraža a) začudenje, presenečenje: križ božji, ali je to mogoče b) nejevoljo, nestrpnost: za božji čas, kakšno javkanje; miruj že, strela božja c) svarilo, opozorilo: ne govori tako, za božjo voljo č) podkrepitev, poudarek: človek božji, kaj govoriš! že ves božji dan sedi; na pomoč, ljudje božji; nikjer nimaš božjega miru; na vsem božjem svetu, pod božjim soncem ji ne najdeš enake ● božji mir v srednjem veku od cerkvene oblasti zaukazana prepoved bojevanja ob določenem času, na določenem ozemlju, proti določenim osebam ali nasploh; vznes. ta dogodek je bil očiten prst božji svarilo, opomin, kazen; star. živeti v strahu božjem čednostno, pošteno; iron. ne bodi tak božji volek pohleven, mevžast; ekspr. če si božji, si sit dovolj si jedel; star. božja dekla smrt; pog., šalj. božja kapljica vino; star. v kotu je visela božja martra križ s podobo Kristusa; vznes. božja njiva pokopališče; iti na božjo pot romanje; tam je slavna božja pot romarska cerkev; star. izid bolezni je še v božjih rokah neznan, nejasen; božja sodba v srednjem veku postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse; star. stopiti pred božjo sodbo umreti; star. šiba božja velika nesreča, nadloga; ekspr. za božjo voljo jih je prosila, naj ji pomagajo zelo; vznes. pesnik po božji volji velik, nadarjen; naj gredo v božjem imenu ne branim jim; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja ◊ bot. božji les ali božje drevce zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis; vrtn. božje drevo parkovno ali gozdno drevo z velikimi pernato razdeljenimi listi; pajesen; prisl.: častiti po božje; sam.: kdo si, božji? star. nima božjega v žepu denarja ♪
38.      braníteljica  -e ž (ȋ) ženska oblika od branitelj: braniteljica pravic / armada, braniteljica meja ♪
39.      branljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da braniti: postavil je strojnico nad lahko branljivo sotesko; žarg., šport. žoga ni bila branljiva ♪
40.      brejíti  -ím tudi bréjiti -im nedov., bréji (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) povzročati brejost: bik breji ♪
41.      brezdánji  -a -e prid. (ā) knjiž. ki je brez dna, zelo globok: brezdanji prepad; brezdanja globina; okrog in okrog brezdanja voda // ekspr. ki zelo presega navadno mero: brezdanji obup; brezdanja bolečina, žalost; v očeh je žarelo brezdanje sovraštvo / pesn. brezdanja modrina, tema brezdánje prisl.: brezdanje mirni pogled ♪
42.      briljírati  -am nedov. (ȋ) knjiž., ekspr. vzbujati občudovanje zaradi izrednih sposobnosti: briljirati v družbi; briljiral je z znanjem jezikov ♪
43.      brójiti  -im nedov. (ọ̄) zastar. šteti: brojiti srebrnike / četa je brojila nad sto mož brojèč -éča -e: družba, broječa petero oseb ♪
44.      búljiti  -im nedov., tudi buljíla (ú ȗ) nepremično gledati: buljiti predse; buljiti v tla; buljiti s pijanimi očmi; topo buljiti / ekspr. kaj buljiš vame / preh. buljiti oči ∙ ekspr. zmeraj bulji v knjige veliko bere, študira buljèč -éča -e: bulječe oči ♪
45.      búrjica  -e ž (ú) ekspr. manjšalnica od burja: lahna burjica piha ♪
46.      cedljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da cediti: cedljive snovi ♪
47.      cenljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da (o)céniti: cenljive stvari ♪
48.      cepetljív  -a -o prid. (ȋ í) cepetav: cepetljivo človeče / cepetljivi koraki ♪
49.      cepljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se da cepiti, klati: cepljiv les / cepljive niti 2. fiz. v katerem se lahko doseže cepitev: cepljiv plutonij, uran ♪
50.      cepljívka  -e ž (ȋ) nav. mn., biol., navadno v zvezi z gliva enocelični rastlinski organizem brez klorofila, ki se množi s cepitvijo; bakterija ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226