Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (24.576-24.600)


  1.      silén  -a m (ẹ̑) v grški mitologiji spremljevalec boga Bakha, upodobljen kot debel, pijan, vesel starec s kozjimi nogami: ples satirov okrog silena ♪
  2.      sílen  -lna -o prid., sílnejši (ȋ) nav. ekspr. 1. ki ima veliko silo: silen udarec, vihar / on je silen človek; bil je mlad in silen // ki z videzom, velikostjo kaže a) da ima veliko silo: voz vlečeta silna konja / silna čeljust b) da prenese, vzdrži veliko silo: silne korenine, veje 2. ki se kaže, pojavlja v zelo visoki stopnji: silen pok; silna svetloba / silna bolečina, lakota, ljubezen ● star. tod so vladali silni vladarji mogočni; star. zbrala se je silna množica zelo velika sílno prisl.: silno delati, kričati; silno je počilo; on je silno velik; bila je silno zaljubljena; sam.: strah pred nečim silnim ♪
  3.      sílf  -a m (ȋ) knjiž. lepemu mlademu moškemu podobno bajeslovno bitje, ki živi v zraku: silfi in silfide; silf Oberon ♪
  4.      sílfa  -e ž (ȋ) knjiž. silfida ♪
  5.      silfída  -e ž (ȋ) knjiž. lepi mladi ženski podobno bajeslovno bitje, ki živi v zraku: silfide in silfi; lepa kot silfida ♪
  6.      silícijev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na silicij: silicijeve spojine / silicijev dioksid; silicijev karbid; silicijeva kislina ♦ metal. silicijevo jeklo jeklo z dodatkom silicija ♪
  7.      síliti  -im nedov. (í ȋ) 1. s silo, pritiskom delati, povzročati, da kdo kaj naredi, dela, česar noče, ne želi: siliti koga delati, k delu; siliti otroka, naj jé; silil se je, da bi zaspal; siliti se z jedjo, pijačo / siliti koga v zakon // povzročati, da kdo kaj naredi, dela sploh: okoliščine nas silijo, da tako ravnamo / bolezen jo sili v posteljo 2. navadno s prislovnim določilom prizadevati si kljub oviram, odporu a) iti, priti kam: živina sili v koruzo; nikar ne sili v tem slabem vremenu na pot; otrok sili ven, med tovariše / sovražna vojska sili vedno bolj proti mestu / ekspr. mladi silijo v šole, tovarne / ekspr. nikar tako ne sili v njihovo družbo b) uresničiti, kar izraža dopolnilo: niso silili v pogajanja / kar naprej sili v tepež // ekspr. prizadevati si doseči, uresničiti določeno stvar, ki bo po mnenju govorečega povzročila, da bo osebek deležen tega, kar izraža dopolnilo: nikar ne sili v nesrečo, pogubo 3. nav. slabš., v zvezi z za zelo vsiljivo si prizadevati pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: veliko deklet je sililo za njim; že dolgo sili za poročeno žensko 4. ekspr., s prislovnim določilom kljub nasprotovanju, prizadevanju koga prihajati kam, pojavljati se kje: pramen las ji je silil na čelo / smeh mu sili na ustnice; solze so jim silile v oči / brezoseb. sili ga na bruhanje, na jok; sili ga k smehu, na smeh, v smeh 5. agr. z ustrezno temperaturo, vlago vplivati na seme, gomolj, da se pospeši razvoj rastline: siliti krompir, radič, tulipane ● ekspr. iz besed je silila zadrega je bila opazna; ekspr. podleski že silijo na dan začenjajo (vidno) rasti; ekspr. zlobnost sili na dan postaja opazna, vidna; vprašanje mu sili na jezik rad bi ga postavil, izgovoril; ekspr. spanec mu sili na oči postaja zaspan; evfem. zdravilo sili na vodo povzroča, da se mora hoditi na malo potrebo; ekspr. nebotičniki silijo pod nebo so zelo visoki; ekspr. siliti z glavo skozi zid hoteti izsiliti, doseči nemogoče; ekspr. kri mu je silila v glavo, lica zardeval je; šalj. pijača mu že sili v glavo opijanja se, postaja pijan; ekspr. žito sili v klasje poganja klasje; ekspr. mraz sili v kosti zelo hladno je; ekspr. to mi že dalj časa sili v misel o tem razmišljam; ekspr. silil je vanj z vprašanji vsiljivo ga je spraševal; ekspr. v nos silijo prijetne vonjave prijetno diši; pog. zmeraj (se) sili v ospredje, naprej hoče biti prvi, upoštevan; ekspr. mrak sili v sobo mrači se; ekspr. nikar ne sili v levje žrelo ne imej opravka z nevarnim človekom; ekspr. silili so ji ga za moža vsiljivo svetovali, naj se z njim poroči silèč -éča -e: na čelo sileči lasje síljen -a -o: siljene čebulice ♪
  8.      sílje  -a s (ȋ) nar. vzhodno mlado, nedozorelo žito: silje je poleglo; možje so hodili po njivah in si ogledovali silje ♪
  9.      sílnik  -a m (ȋ) knjiž. oblastnik, tiran: boj zoper tuje silnike / silniki naših dedov ♪
  10.      síloma  prisl. (ȋ) knjiž. 1. s silo, z velikim naporom: siloma se mu je iztrgala iz objema; siloma se je obvladal; siloma odpreti vrata 2. nasilno, proti volji: siloma so odvlekli fante domov / solze so ji siloma prišle iz oči ♪
  11.      silostròj  -ôja m (ȍ ó) zastar. pogonski stroj: delostroji in silostroji ♪
  12.      silováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti nasilen do koga, delati komu silo: silovati miroljubne ljudi / silovati jezik ♪
  13.      silovít  -a -o prid., silovítejši (ȋ) 1. ki ima zelo veliko silo: silovit udarec ga je podrl na tla / silovit vojaški napad // ekspr. ki v odnosu do koga uporablja silo, nasilje: siloviti ljudje; ne bodi tako silovit 2. ekspr. ki se kaže, pojavlja v zelo veliki stopnji: silovit pok / silovit strah; silovito čustvo silovíto prisl.: silovito je počilo; bil mu je silovito hvaležen ♪
  14.      silovítež  -a m (ȋ) ekspr. kdor v odnosu do koga uporablja silo, nasilje: tega siloviteža se vsi bojijo; besneži in siloviteži ♪
  15.      silvéster  -tra m (ẹ́) pog. zadnji dan v letu: letos pride silvester na soboto / kam boste šli za silvestra silvestrovat ♪
  16.      Silvéstrov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na zadnji dan v letu: Silvestrovo jutro / kje boš preživel Silvestrov večer ♪
  17.      silvestrováti  -újem nedov. (á ȗ) praznovati zadnji dan v letu, zlasti zvečer, ponoči: silvestrovati v hotelu, doma; silvestrovati s prijatelji ♪
  18.      silvéstrovo  -ega s (ẹ́) zadnji dan v letu: rodil se je na silvestrovo / zabava na silvestrovo ♪
  19.      silvéstrski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na zadnji dan v letu: silvestrski večer; silvestrska noč / povabljen je bil na silvestrsko zabavo / silvestrski program ♪
  20.      síma 1 -e ž (ȋ) arhit. žleb iz kamna ali gline na grških templjih, navadno okrašen ♪
  21.      simbióza  -e ž (ọ̑) 1. biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, ki je za oba koristna, sožitje: simbioza rastlin z nekaterimi bakterijami; simbioza med glivami in algami / živeti v simbiozi 2. knjiž. dejstvo, da kdo živi s kom tako, da med njima ne prihaja do nesoglasij: simbioza med državami z različno družbeno ureditvijo / s sodelavci živi v simbiozi / simbioza med dramatikom in igralcem 3. knjiž. dejstvo, da kaj združuje v sebi dve različni stvari, dva različna elementa: petje je simbioza besede in melodije ♪
  22.      simból  -a m (ọ̑) 1. predmet, lik, ki izraža, predstavlja določen abstrakten pojem; znak, znamenje: umetnik je vzel simbole iz vsakdanje predmetnosti; oljkova vejica je simbol miru; srp in kladivo kot simbol komunizma / državni, verski simboli // kar kaj izraža, predstavlja sploh: beseda je že sama po sebi simbol / glasovni simbol; idejni simbol / atomska energija je za manj razvite dežele simbol tehničnega napredka znak, dokaz 2. dogovorjena črka, kratica za označevanje določene stvari: napisati simbol; simbol za vodik je H / matematični simboli; simbol D pomeni dnevni delovni čas; simboli za števila ◊ elektr. simbol znak ali v besedo povezanih več znakov, ki predstavljajo kak ukaz; filoz. simbol čutno zaznavna stvar, katere pomen ni enopomensko določen in dopušča različne razlage; min. simbol ploskve simbol, ki podaja točno lego ploskve v prostoru; soc. statusni simbol kar na zunaj kaže določeno družbeno pripadnost ♪
  23.      simbólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na simbol: simbolen pomen sveče; simbolna govorica barv; mati je tu simbolna podoba domovine / simbolno prikazovanje človekovih strasti / simbolna drama simbolistična drama; simbolno število po ljudskem verovanju število, ki se mu pripisuje skrivnosten, mističen pomen ◊ adm. simbolno označevanje samoglasnikov v stenografiji označevanje samoglasnikov s spreminjanjem oblike, položaja sosednjih soglasnikov; filoz. simbolna logika logika, ki proučuje formalne pogoje, pri katerih eni povedni stavki izhajajo iz drugih simbólno prisl.: simbolno se izražati; simbolno označevati samoglasnike ♪
  24.      simbóličen  -čna -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na simboliko ali simbol: simbolični gibi; barve na sliki so simbolične / knjiga nosi simboličen naslov; rožmarin ima simboličen pomen; grb kot simbolični znak države / simbolično izražanje, sporazumevanje / simbolično število po ljudskem verovanju število, ki se mu pripisuje skrivnosten, mističen pomen 2. ekspr. zelo majhen, nizek: prodati kaj za simbolično ceno; to so bile le simbolične kazni / dobili so simbolična darila ◊ elektr. simbolični jezik umetni jezik, pri katerem je naslov operanda izražen s simbolom; jur. simbolični prenos blaga prenos z izročitvijo listine; simbolična razžalitev razžalitev z znamenji, gestami simbólično prisl.: simbolično izražati čustva; to je bilo le simbolično plačano ♪
  25.      simbolizácija  -e ž (á) knjiž. simbolično prikazovanje: simbolizacija miru; simbolizacija in alegorizacija / v teh pesmih se avtor odmika v simbolizacijo ♪

   24.451 24.476 24.501 24.526 24.551 24.576 24.601 24.626 24.651 24.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA