Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ji (24.126-24.150)
- sámozadovoljevánje -a s (ȃ-ȃ) draženje svojih spolnih organov navadno za dosego orgazma: opustiti samozadovoljevanje / spolno samozadovoljevanje; pren. samozadovoljevanje z uspehi ♪
- sámozadovóljnost -i ž (ȃ-ọ́) stanje samozadovoljnega človeka: na obrazu se mu vidi samozadovoljnost / v svoji samozadovoljnosti se tega niso zavedali / vse to jo je navdajalo z največjo samozadovoljnostjo ♪
- sámozaglédanost -i ž (ȃ-ẹ̑) knjiž. lastnost človeka, ki zelo občuduje samega sebe: samozagledanost nekaterih igralcev / pubertetna samozagledanost / obračun s kulturniško samozagledanostjo ♪
- sámozaklópen -pna -o prid. (ȃ-ọ̑) knjiž., navadno v zvezi samozaklopna vrata vrata, ki se zaradi posebnega okovja zapirajo sama: vrata med dvorano in kabinetom so zamenjali s samozaklopnimi vrati / prijel je za železen obroč na tleh in dvignil samozaklopna vrata loputo ♪
- sámozaljúbljen -a -o prid. (ȃ-ú) knjiž. ki zelo občuduje samega sebe: pisatelj opisuje samozaljubljenega junaka; bila je sebična in samozaljubljena sámozaljúbljeno prisl.: samozaljubljeno si je vihal brke ♪
- sámozaljúbljenost -i ž (ȃ-ú) knjiž. lastnost človeka, ki zelo občuduje samega sebe: nekritična samozaljubljenost ♪
- sámozalóžba -e ž (ȃ-ọ̑) dejstvo, da avtor svoje delo založi, izda sam, na svoje stroške: pesnik se je pri prvi zbirki odločil za samozaložbo / knjiga je izšla v samozaložbi ♪
- sámozaložník -a m (ȃ-í) kdor svoje delo založi, izda sam, na svoje stroške: knjigo je izdal kot samozaložnik ♪
- sámozaničevánje -a s (ȃ-ȃ) knjiž. zaničevanje samega sebe: prevzelo ga je samozaničevanje; to so bile solze brezupa in samozaničevanja ♪
- sámozaníkanje -a s (ȃ-ȋ) knjiž. zanikanje samega sebe: zanikanje in samozanikanje / samozanikanje človeka / nacionalno samozanikanje ♪
- sámozaščíta -e ž (ȃ-ȋ) zaščita samega sebe: strpnost v cestnem prometu je najboljša samozaščita ♦ jur. varovanje svojih pravic pri silobranu, v skrajni sili // v zvezi družbena samozaščita organizirano varstvo socialistične ustavne ureditve, samoupravne družbe, občanov, njihovega in družbenega premoženja: nosilci družbene samozaščite / pravica in dolžnost občanov sodelovati v družbeni samozaščiti ♪
- sámozatája -e ž (ȃ-ȃ) knjiž. zataja samega sebe: pri tem delu je bila potrebna samozataja in vztrajnost / tega niti z močno samozatajo ni mogel prikriti ♪
- sámozatajeválen -lna -o prid. (ȃ-ȃ) knjiž. nanašajoč se na samozatajevanje: samozatajevalna junaška dejanja / to so bili ljubeči, samozatajevalni ljudje ♪
- sámozatajevánje -a s (ȃ-ȃ) zatajevanje samega sebe: njegov obraz je izražal samozatajevanje; pri delu so pokazali mnogo vztrajnosti in samozatajevanja / streči bolniku požrtvovalno in s samozatajevanjem; z največjim samozatajevanjem je zadrževala jok ♪
- sámozaúpanje -a s (ȃ-ȗ) zaupanje v samega sebe: izgubiti, pridobiti si samozaupanje; to delo vzbuja v njih samozaupanje; samozaupanje in samospoštovanje ♪
- sámozaverovánost in sámozavérovanost -i ž (ȃ-á; ȃ-ẹ́) knjiž. lastnost človeka, ki zelo občuduje samega sebe: odbijala jo je njegova samozaverovanost / narodnostna samozaverovanost / v svoji samozaverovanosti na to ni pomislil ♪
- sámozavést -i ž (ȃ-ẹ̑) prepričanost o svoji sposobnosti, znanju, moči: njegova samozavest se je še povečala; izgubiti samozavest; ekspr. vliti komu samozavest; pretirana samozavest; pomanjkanje samozavesti / zmaga nad sovražnikom je dvignila njihovo samozavest / knjiž. buditi v ljudeh narodno samozavest / redko samozavest, da napori niso bili zaman, jim je dajala moči zavest ♪
- sámozavésten -tna -o prid., sámozavéstnejši (ȃ-ẹ̄) prepričan o svoji sposobnosti, znanju, moči: samozavesten človek; postal je samozavestnejši; vedno je bila zelo samozavestna // ki vsebuje, izraža tako prepričanost: njegove besede so bile samozavestne / samozavestna hoja; samozavestno vedenje sámozavéstno prisl.: samozavestno hoditi; odgovarjala je zelo samozavestno ♪
- sámozavéstnost -i ž (ȃ-ẹ̄) lastnost, značilnost samozavestnega človeka: znan je po svoji odločnosti in samozavestnosti / samozavestnost njenega nastopa je vse presenetila ♪
- samozvánski -a -o prid. (á) samozvan: samozvanski voditelji ♪
- samožív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki živi sam iz sebe: samoživa volja ga je reševala ♪
- samožívost -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost samoživega: samoživost volje / samoživost slovenstva / sproščena gledališka samoživost ♪
- sámožrtvovánje -a s (ȃ-ȃ) knjiž. žrtvovanje samega sebe: junaško samožrtvovanje; ne biti sposoben za samožrtvovanje; samoodpovedovanje in samožrtvovanje ∙ zastar. pri tem delu je potrebna dobrota in samožrtvovanje požrtvovalnost ♪
- samuráj -a m (ȃ) v japonskem okolju, do 1868 pripadnik privilegiranega vojaškega plemstva: zaradi izgubljene vojne je samuraj naredil harakiri; samuraji so spoštovali pravila vojaške časti ♪
- sanácija -e ž (á) glagolnik od sanirati: sanacija starega gradu / sanacija vodnjakov / prevzeti sanacijo premogovnika; sklep o sanaciji banke; postopek za sanacijo / finančna sanacija ♪
24.001 24.026 24.051 24.076 24.101 24.126 24.151 24.176 24.201 24.226