Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ji (24.051-24.075)
- sámorazkròj -ôja m (ȃ-ȍ ȃ-ó) knjiž. razkroj v samem sebi: struktura njegove poezije kaže samorazkroj tradicionalne ideologije ♪
- sámorazumévanje -a s (ȃ-ẹ́) knjiž. razumevanje samega sebe: samorazumevanje in samospoštovanje / svetovalno delo je usmerjeno k samorazumevanju / spoznanje smrti temelji v samorazumevanju človeka ♪
- sámorazvòj -ôja m (ȃ-ȍ ȃ-ó) filoz. nastanek, razvoj, ki poteka sam od sebe: možnost samorazvoja in samogibanja / samorazvoj ideje ● publ. teorija o otrokovem samorazvoju razvoju brez bistvenih zunanjih vplivov ♪
- sámoreprodúkcija -e ž (ȃ-ú) knjiž. reprodukcija samega sebe: samoobnavljanje in samoreprodukcija organizma ♪
- sámoreševálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ-ȃ) teh. maska, ki za krajši čas varuje dihalne organe pred strupenimi plini: rudarji so opremljeni s samoreševalci ♪
- samoróden -dna -o prid. (ọ̄) 1. ki (z)raste, ne da bi ga posejal, posadil človek: samorodna rastlina; samorodno drevo ♦ agr. samorodna trta križanka ameriške in evropske trte; samorodno vino vino iz grozdja samorodne trte 2. knjiž. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: samorodna kultura naroda // izviren, originalen: samorodne ideje 3. min. ki se dobi v naravi in je skoraj brez primesi: samorodno srebro, zlato, železo; samorodno žveplo ● knjiž. samorodni prebivalci in priseljenci avtohtoni prebivalci samoródno prisl.: rasti samorodno po gozdovih ♪
- samoródnica -e ž (ọ̑) agr. križanka ameriške in evropske trte: gojiti samorodnico / trta samorodnica // vino iz grozdja te trte: primešati cvičku samorodnico ♪
- samoródnost -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost samorodnega: samorodnost nekaterih dreves / knjiž. samorodnost ljudstva avtohtonost ♦ min. samorodnost zlata ♪
- samorók -a m (ọ̑) knjiž. kdor ima samo eno roko: samorok tako delo težko opravlja ♪
- samorók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima samo eno roko: samorok berač ♪
- samorókec -kca m (ọ̑) knjiž., ekspr. kdor ima samo eno roko: samorokec ti ne bo dosti pomagal ♪
- samosében tudi samosêben -bna -o prid. (ẹ̑; ē) knjiž., redko lasten, oseben: k temu ga je privedla samosebna pohlepnost / samosebno zatajevanje ♪
- samosévka -e ž (ẹ̑) ženska oblika od samosevec: gojene rastline in samosevke / konoplja samosevka; pren., knjiž. tudi oni so imeli svojo kulturo, kulturo samosevko ♪
- samosílnež -a m (ȋ) knjiž., ekspr. oblasten, samovoljen človek: bali so se tega samosilneža ♪
- sámoskrúmba -e ž (ȃ-ȗ) knjiž., redko (spolno) samozadovoljevanje ♪
- samoskrúnstvo -a s (ȗ) knjiž., redko (spolno) samozadovoljevanje ♪
- sámoslepílo -a s (ȃ-í) knjiž. slepilo, s katerim kdo slepi samega sebe: te predstave o uspehu so le samoslepilo ♪
- sámoslovénstvo -a s (ȃ-ẹ̑) nav. slabš. narodnostno pojmovanje v stari Jugoslaviji, ki poudarja individualnost slovenskega naroda navadno proti integralnemu jugoslovanstvu: samoslovenstvo in jugoslovenstvo ♪
- sámosmíljenje -a s (ȃ-ȋ) knjiž. dejstvo, da se kdo smili samemu sebi: v njegovem doživljanju trpljenja ni bilo nič samosmiljenja ♪
- samospèv in samospév -éva m (ȅ ẹ́; ẹ̑) muz. skladba za glas in glasbilo, navadno za klavir: samospeve je pel basist Ladko Korošec; samospev znanega skladatelja; samospevi, dvospevi in trospevi / izdal je zbirko svojih partizanskih samospevov / prekomponirani samospev komponiran z vsebinsko povezavo, naslonitvijo na besedilo ♪
- sámospoštovánje -a s (ȃ-ȃ) knjiž. spoštovanje samega sebe: upadanje samospoštovanja; samozaupanje in samospoštovanje ♪
- sámospoznánje -a s (ȃ-ȃ) spoznanje samega sebe: samospoznanje je dvignilo njegovo samozavest; zunanji svet mu je le sredstvo za globlje samospoznanje // knjiž. osveščenost: pisatelj je s svojimi deli vplival na samospoznanje naroda ♪
- sámospoznávanje -a s (ȃ-ȃ) spoznavanje samega sebe: poglabljanje človekovega samospoznavanja; proces samospoznavanja // knjiž. osveščanje: samospoznavanje delavskega razreda ♪
- samosrájčnik -a m (ȃ) nekdaj majhen otrok, ki nosi samo srajco: samosrajčnika je posadila za mizo / že kot samosrajčnik je moral biti pri tujih ljudeh / otroci samosrajčniki ∙ slabš. s temi samosrajčniki se ne boste tepli z nedoraslimi fanti ♪
- samostálnik -a m (ȃ) lingv. pregibna beseda, ki izraža predmete, pojme: določiti samostalniku spol, sklon, število; sklanjati samostalnik; ta pridevnik je izpeljan iz samostalnika; pomenske kategorije samostalnikov / abstraktni, konkretni samostalniki; edninski, množinski samostalnik; enozložni, večzložni samostalniki; nesklonljivi samostalniki; samostalniki moškega, ženskega spola; samostalnik srednjega spola na -e ♪
23.926 23.951 23.976 24.001 24.026 24.051 24.076 24.101 24.126 24.151