Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (24.051-24.075)



  1.      sámorazkròj  -ôja m (- -ó) knjiž. razkroj v samem sebi: struktura njegove poezije kaže samorazkroj tradicionalne ideologije
  2.      sámorazumévanje  -a s (-ẹ́) knjiž. razumevanje samega sebe: samorazumevanje in samospoštovanje / svetovalno delo je usmerjeno k samorazumevanju / spoznanje smrti temelji v samorazumevanju človeka
  3.      sámorazvòj  -ôja m (- -ó) filoz. nastanek, razvoj, ki poteka sam od sebe: možnost samorazvoja in samogibanja / samorazvoj ideje ● publ. teorija o otrokovem samorazvoju razvoju brez bistvenih zunanjih vplivov
  4.      sámoreprodúkcija  -e ž (-ú) knjiž. reprodukcija samega sebe: samoobnavljanje in samoreprodukcija organizma
  5.      sámoreševálec  -lca [c in lc] m (-) teh. maska, ki za krajši čas varuje dihalne organe pred strupenimi plini: rudarji so opremljeni s samoreševalci
  6.      samoróden  -dna -o prid. (ọ̄) 1. ki (z)raste, ne da bi ga posejal, posadil človek: samorodna rastlina; samorodno drevo ♦ agr. samorodna trta križanka ameriške in evropske trte; samorodno vino vino iz grozdja samorodne trte 2. knjiž. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: samorodna kultura naroda // izviren, originalen: samorodne ideje 3. min. ki se dobi v naravi in je skoraj brez primesi: samorodno srebro, zlato, železo; samorodno žveplo ● knjiž. samorodni prebivalci in priseljenci avtohtoni prebivalci samoródno prisl.: rasti samorodno po gozdovih
  7.      samoródnica  -e ž (ọ̑) agr. križanka ameriške in evropske trte: gojiti samorodnico / trta samorodnica // vino iz grozdja te trte: primešati cvičku samorodnico
  8.      samoródnost  -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost samorodnega: samorodnost nekaterih dreves / knjiž. samorodnost ljudstva avtohtonostmin. samorodnost zlata
  9.      samorók  -a m (ọ̑) knjiž. kdor ima samo eno roko: samorok tako delo težko opravlja
  10.      samorók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima samo eno roko: samorok berač
  11.      samorókec  -kca m (ọ̑) knjiž., ekspr. kdor ima samo eno roko: samorokec ti ne bo dosti pomagal
  12.      samosében  tudi samosêben -bna -o prid. (ẹ̑; ē) knjiž., redko lasten, oseben: k temu ga je privedla samosebna pohlepnost / samosebno zatajevanje
  13.      samosévka  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od samosevec: gojene rastline in samosevke / konoplja samosevka; pren., knjiž. tudi oni so imeli svojo kulturo, kulturo samosevko
  14.      samosílnež  -a m () knjiž., ekspr. oblasten, samovoljen človek: bali so se tega samosilneža
  15.      sámoskrúmba  -e ž (-) knjiž., redko (spolno) samozadovoljevanje
  16.      samoskrúnstvo  -a s () knjiž., redko (spolno) samozadovoljevanje
  17.      sámoslepílo  -a s (-í) knjiž. slepilo, s katerim kdo slepi samega sebe: te predstave o uspehu so le samoslepilo
  18.      sámoslovénstvo  -a s (-ẹ̑) nav. slabš. narodnostno pojmovanje v stari Jugoslaviji, ki poudarja individualnost slovenskega naroda navadno proti integralnemu jugoslovanstvu: samoslovenstvo in jugoslovenstvo
  19.      sámosmíljenje  -a s (-) knjiž. dejstvo, da se kdo smili samemu sebi: v njegovem doživljanju trpljenja ni bilo nič samosmiljenja
  20.      samospèv  in samospév -éva m ( ẹ́; ẹ̑) muz. skladba za glas in glasbilo, navadno za klavir: samospeve je pel basist Ladko Korošec; samospev znanega skladatelja; samospevi, dvospevi in trospevi / izdal je zbirko svojih partizanskih samospevov / prekomponirani samospev komponiran z vsebinsko povezavo, naslonitvijo na besedilo
  21.      sámospoštovánje  -a s (-) knjiž. spoštovanje samega sebe: upadanje samospoštovanja; samozaupanje in samospoštovanje
  22.      sámospoznánje  -a s (-) spoznanje samega sebe: samospoznanje je dvignilo njegovo samozavest; zunanji svet mu je le sredstvo za globlje samospoznanje // knjiž. osveščenost: pisatelj je s svojimi deli vplival na samospoznanje naroda
  23.      sámospoznávanje  -a s (-) spoznavanje samega sebe: poglabljanje človekovega samospoznavanja; proces samospoznavanja // knjiž. osveščanje: samospoznavanje delavskega razreda
  24.      samosrájčnik  -a m () nekdaj majhen otrok, ki nosi samo srajco: samosrajčnika je posadila za mizo / že kot samosrajčnik je moral biti pri tujih ljudeh / otroci samosrajčniki ∙ slabš. s temi samosrajčniki se ne boste tepli z nedoraslimi fanti
  25.      samostálnik  -a m () lingv. pregibna beseda, ki izraža predmete, pojme: določiti samostalniku spol, sklon, število; sklanjati samostalnik; ta pridevnik je izpeljan iz samostalnika; pomenske kategorije samostalnikov / abstraktni, konkretni samostalniki; edninski, množinski samostalnik; enozložni, večzložni samostalniki; nesklonljivi samostalniki; samostalniki moškega, ženskega spola; samostalnik srednjega spola na -e

   23.926 23.951 23.976 24.001 24.026 24.051 24.076 24.101 24.126 24.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA