Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (24.026-24.050)


  1.      sámoposében  tudi sámoposêben -bna -o prid. (ȃ-ẹ̑; ȃ-ē) knjiž. ki nastane sam od sebe: ti gibi so naravni, samoposebni ∙ knjiž. samoposeben namen očiten, nedvomen ♪
  2.      sámoposêbiumévnost  -i ž (ȃ-é-ẹ́) knjiž. dejstvo, da je kaj sámo po sebi umevno: to je ugotavljal s prostodušno samoposebiumevnostjo / samoposebiumevnost narodne usmerjenosti ♪
  3.      sámoposmèh  in sámoposméh -éha m (ȃ-ȅ ȃ-ẹ́; ȃ-ẹ̑) knjiž. posmeh samemu sebi: trpek samoposmeh; njegova zgodba je bila polna samoposmeha ♪
  4.      sámopostréžba  -e ž (ȃ-ẹ̑) 1. nakupovanje, pri katerem si kupec z že pakiranim, stehtanim blagom postreže sam: v tej trgovini so uvedli samopostrežbo; poslovanje po sistemu samoizbire in samopostrežbe // samopostrežna trgovina: odprli so novo samopostrežbo; kupovati v samopostrežbi 2. postrežba, pri kateri si gost z izbranimi jedmi, pijačo postreže sam: v tej restavraciji je samopostrežba ♪
  5.      sámopoškódba  -e ž (ȃ-ọ̑) knjiž. namerna poškodba samega sebe: biti kaznovan zaradi samopoškodbe / samopoškodba telesa ♪
  6.      sámopoveličevánje  -a s (ȃ-ȃ) knjiž. poveličevanje samega sebe: težko posluša njegovo samopoveličevanje; samopoveličevanje in bahaštvo ♪
  7.      sámopozába  -e ž (ȃ-ȃ) knjiž. pozaba samega sebe: samozataja in samopozaba / ekspr. stregla mu je z vso požrtvovalnostjo do samopozabe nesebično / sedela sta na klopci v srečni samopozabi v stanju, ko človeku lastna oseba ni več aktivno v zavesti ♪
  8.      sámopozáben  -bna -o prid. (ȃ-á) knjiž. ki povzroči, da človeku lastna oseba ni več aktivno v zavesti: samopozabna sproščenost, zavzetost nad lepoto ∙ knjiž. samopozabna materina ljubezen zelo velika, nesebična sámopozábno prisl.: biti samopozabno zamaknjen v delo ♪
  9.      sámopozabljênje  -a s (ȃ-é) knjiž. stanje, ko človeku lastna oseba ni več aktivno v zavesti: doseči samopozabljenje; biti željen samopozabljenja ∙ knjiž. ljubezen do samopozabljenja zelo velika, nesebična ♪
  10.      sámopožrtvoválnost  -i ž (ȃ-ȃ) knjiž. požrtvovalnost: zaradi samopožrtvovalnosti je bil zelo priljubljen / stregla mu je z veliko samopožrtvovalnostjo in samozatajevanjem ♪
  11.      sámopožrtvovánje  -a s (ȃ-ȃ) knjiž. požrtvovalno delo, žrtvovanje: v narodnoosvobodilnem boju je sodelovala z velikim samopožrtvovanjem / to so bili dnevi, polni samopožrtvovanja naših narodov ♪
  12.      sámoprecenjevánje  -a s (ȃ-ȃ) knjiž. precenjevanje samega sebe: veliko je samoprecenjevanja namesto trezne samopresoje ♪
  13.      sámoprepričevánje  -a s (ȃ-ȃ) knjiž. prepričevanje samega sebe: neprijetni občutek je hotel pregnati s samoprepričevanjem, da je moralo tako biti ♪
  14.      sámopreráščanje  -a s (ȃ-á) knjiž. preraščanje samega sebe: to je bila stopnja njegovega samopreraščanja / miselno samopreraščanje prvotne ozke zamisli; razvoj moderne umetnosti in njeno samopreraščanje ♪
  15.      sámopresója  -e ž (ȃ-ọ̑) knjiž. presoja samega sebe: spodbujati koga k samopresoji ♪
  16.      sámoprodája  -e ž (ȃ-ȃ) knjiž., redko izključna pravica do izdelovanja ali prodajanja česa; monopol: državna samoprodaja ♪
  17.      sámoprodájen  -jna -o prid. (ȃ-ȃ) knjiž., redko monopolen: samoprodajno blago ♪
  18.      samorásel  -sla -o [ǝu̯] prid. (ā á) 1. ki (z)raste, ne da bi ga posejal, posadil človek: samorasla rastlina; samoraslo drevo 2. ki se oblikuje sam, brez pomoči, vpliva drugega: to so samorasli ljudje; samorasel rod; samorasel umetnik / samorasla kultura naroda ∙ knjiž. samoraslih misli ni imel izvirnih, originalnih; ker je bil samorasla osebnost, nanj ni bilo mogoče vplivati samostojna, neodvisna samoráslo prisl.: samoraslo ustvarjati ♪
  19.      samoráslost  -i ž (á) lastnost, značilnost samoraslega: samoraslost detelje / tem skromnim ljudem daje samoraslost veličino / zanikali so njihovo nacionalno samoraslost; samoraslost nizozemske umetnosti / knjiž. samoraslost njegovega jezika izvirnost, originalnost ♪
  20.      samorásten  -tna -o prid. (ā) knjiž. samorasel: samorastna detelja / njeni samorastni otroci / samorastni ustvarjalci samorástno prisl.: njihovo kulturno prizadevanje je bilo samorastno ♪
  21.      samorástnik  -a m (ȃ) 1. ekspr. kdor mora zaradi neprimernih, težkih življenjskih razmer skrbeti za svoj obstoj sam, se vzgajati sam: ta človek je samorastnik; grenka mladost samorastnikov / tamkajšnja tovarna je pravzaprav samorastnik / Prežihov Voranc, Samorastniki 2. knjiž. umetnik, zlasti likovni, brez akademske, strokovne izobrazbe: v novi galeriji razstavljajo samorastniki; likovni samorastnik / pisatelj samorastnik 3. knjiž. samorasla rastlina, samoraslo drevo: to drevo je samorastnik; kislica, lapuh in drugi samorastniki ♪
  22.      samorástniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na samorastnike ali samorastništvo: to je bilo skromno, samorastniško življenje / njihova industrija je tako rekoč samorastniška / delo samorastniškega filmskega ustvarjalca / samorastniške novele samorástniško prisl.: samorastniško se je prebijal skozi mladostna leta; samorastniško raziskovati ♪
  23.      samorástništvo  -a s (ȃ) ekspr. dejstvo, da je kdo samorastnik: samorastništvo uspešnega poslovnega človeka / kljub samorastništvu knjižnica dobro napreduje / knjiž. likovno samorastništvo ♪
  24.      samorástnost  -i ž (ā) knjiž. samoraslost: samorastnost nekaterih rastlin / samorastnost umetnine ♪
  25.      sámorazdejánje  -a s (ȃ-ȃ) knjiž. samouničenje: v teh pesmih se razkriva človekovo samorazdejanje / samorazdejanje humanizma ♪

   23.901 23.926 23.951 23.976 24.001 24.026 24.051 24.076 24.101 24.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA