Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (23.976-24.000)


  1.      sámomučíteljski  -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na samomučitelje: njegova samomučiteljska narava / v svojih delih upodablja otroke s skoraj samomučiteljsko trpkostjo ♪
  2.      sámonamèn  -éna m (ȃ-ȅ ȃ-ẹ́) knjiž. dejstvo, da je kaj sámo sebi namen: ta dejavnost ni samonamen, ampak le sredstvo / v samonamen umetnosti ni verjel / samonamen pesništva je notranja izpoved ♪
  3.      sámonasláda  -e ž (ȃ-ȃ) knjiž. naslada nad samim seboj: on hoče le samonaslado in srečo ♪
  4.      sámonastájanje  -a s (ȃ-ā) knjiž. nastajanje sámo od sebe: po tej teoriji je takrat prenehal proces samonastajanja organskih snovi iz neorganskih ♪
  5.      sámonastánek  -nka m (ȃ-ȃ) knjiž. nastanek sam od sebe: hipoteza o samonastanku življenja ♪
  6.      samoníkel  -kla -o [ǝu̯] prid. (í) 1. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: imajo lastno pisavo in samoniklo arhitekturo; samonikla kultura naroda ♦ agr. samonikla rastlina rastlina, ki (z)raste, ne da bi jo posejal, posadil človek // knjiž. izviren, originalen: pesmi niso samonikle niti po vsebini niti po obliki / biti samonikel kipar, pesnik // knjiž. samostojen, neodvisen: biti samonikla osebnost 2. značilen, tipičen za določen osebek: samoniklo doživljanje česa / samonikli nazori samoníklo prisl.: samoniklo rasti, se razvijati; sam.: v takem mišljenju ni nič samoniklega ♪
  7.      samoníklost  -i ž (í) lastnost, značilnost samoniklega: samoniklost naše kulture / knjiž. kritik poudarja njegovo pesniško samoniklost izvirnost, originalnost / knjiž. samoniklost njegove življenjske poti samostojnost, neodvisnost / samoniklost čustvovanja; samoniklost v nazorih ♪
  8.      samonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima samo eno nogo: tam je stal slep in samonog človek ♪
  9.      samooblásten  -tna -o prid. (á ā) knjiž. ki ima neomejeno, samovoljno oblast: bil je svetovalec samooblastnega ruskega carja // oblasten, samovoljen: ima samooblastnega moža / direktorjevo samooblastno ravnanje samooblástno prisl.: samooblastno se je vmešaval v državne posle ♪
  10.      sámoobnávljanje  -a s (ȃ-á) knjiž. obnavljanje samega sebe: samoobnavljanje organizma ♪
  11.      sámooboževánje  -a s (ȃ-ȃ) knjiž. oboževanje samega sebe: njegova samozavest je že podobna samooboževanju; pesnikovo samooboževanje ♪
  12.      sámoobsében  tudi sámoobsêben -bna -o prid. (ȃ-ẹ̑; ȃ-ē) knjiž., redko očiten, nedvomen: samoobsebna resnica ♪
  13.      sámoobsêbiumévnost  -i ž (ȃ-é-ẹ́) knjiž. dejstvo, da je kaj sámo ob sebi umevno: zgodba ne razodeva več pravljične samoobsebiumevnosti ♪
  14.      sámoobsôdba  -e ž (ȃ-ō) knjiž. obsodba samega sebe: poslušala je njegovo samoobsodbo; samoobtožba in samoobsodba ♪
  15.      sámoocenjevánje  -a s (ȃ-ȃ) knjiž. ocenjevanje samega sebe: samoocenjevanje in samokontrola ♪
  16.      sámoočíščenje  -a s (ȃ-ȋ) knjiž. očiščenje samega sebe: hrepeneti po samoočiščenju / moralno samoočiščenje ♪
  17.      sámoočiščevánje  -a s (ȃ-ȃ) knjiž. očiščevanje samega sebe: to je bila doba njegovega samoočiščevanja ♪
  18.      sámoočítanje  -a s (ȃ-ȋ) knjiž. očitanje samemu sebi: občutek krivde, obžalovanje in samoočitanje / obtoževal se je v mučnem samoočitanju ♪
  19.      sámoočítek  -tka m (ȃ-ȋ) knjiž. očitek samemu sebi: občutek krivde in samoočitki; ekspr. oglašali so se grenki samoočitki / neutemeljen je samoočitek, da smo narod omahljivcev ♪
  20.      sámoodgovórnost  -i ž (ȃ-ọ́) knjiž. odgovornost pred samim seboj: pri delu je potreben čut samoodgovornosti; samodisciplina in samoodgovornost / samoodgovornost ljudstva ♪
  21.      sámoodpóved  -i ž (ȃ-ọ̑) odpoved samemu sebi, svojim koristim: to zahteva od človeka samoodpoved / požrtvovalnost in samoodpoved borcev samoodpovedovanje; samoodpoved in samopremagovanje ♪
  22.      sámoodpovedovánje  -a s (ȃ-ȃ) odpovedovanje samemu sebi, svojim koristim: za otroke skrbi z izredno požrtvovalnostjo in samoodpovedovanjem; samoodpovedovanje borcev; samoodpovedovanje in samopremagovanje ♪
  23.      sámoodrékanje  -a s (ȃ-ẹ̑) odrekanje samemu sebi, svojim koristim: zanjo so bila to leta neprestanega samoodrekanja / gospodarske težave so premagovali z večjimi delovnimi napori in samoodrekanjem / potrebne so bile žrtve in samoodrekanja ♪
  24.      sámoodsében  tudi sámoodsêben -bna -o prid. (ȃ-ẹ̑; ȃ-ē) knjiž. ki nastane sam od sebe: samoodsebno gibanje ♦ med. samoodsebni splav spontani splav sámoodsébno tudi sámoodsêbno prisl.: bolnik je samoodsebno ozdravel ♪
  25.      sámoodtujênost  in sámoodtújenost -i ž (ȃ-é; ȃ-ȗ) knjiž. odtujenost samemu sebi, svojemu bistvu: občutek samoodtujenosti; to je bilo vzrok za samoodtujenost / samoodtujenost človeka v takratni družbi ♪

   23.851 23.876 23.901 23.926 23.951 23.976 24.001 24.026 24.051 24.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA