Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (23.576-23.600)



  1.      ríti  ríjem nedov., ríl in rìl (í ) 1. delati rove, jarke, jame z rilcem, gobcem: krt rije; prašiči rijejo po blatu // delati rove, jarke, jame s čim sploh: otroci rijejo po pesku; z rokami so rili po zemlji in iskali krompir / bagra rijeta po močvirju / ekspr.: s prstom je ril po nosu; rije si po laseh in razmišlja 2. ekspr. s težavo premikati se skozi kaj ozkega, ovirajočega: vso noč so rili skozi visok sneg; riti med grmovjem; riti se skozi množico / kaj se pa riješ gneteš, prerivaš / zvončki že rijejo iz zemlje 3. ekspr. prizadevno iskati, stikati za čim: kar rijte po cunjah, saj ne boste ničesar našli; ril je po statistikah, da bi poiskal potrebne podatke; pren. kar naprej rije po spominih 4. ekspr., navadno s prislovnim določilom težko živeti, prebijati se: komaj rijemo, tako visoke so cene; težko so rili s tako plačo 5. nar. zahodno puliti, ruvati: ženske so rile korenje, repo ● ekspr. velika skrb rije po njem ga vznemirja, muči; ekspr. vse življenje rije po knjigah študira; ekspr. pet let je ril pod zemljo in kopal premog bil rudar rijóč -a -e: prašiči so si rijoč po blatu iskali hrano
  2.      rítina  -e ž () 1. les. odebeljeni del debla nad panjem: sedel je na ritino podrtega drevesa in počival 2. agr. debelejši spodnji del snopa: snope so zlagali v krog z ritinami navzven
  3.      rítka  -e ž () ekspr. zadnjica: udaril je otroka po ritki; gola ritka / meriti temperaturo v ritki v zadnjični odprtiniekspr. kdo bo pa otrokom ritke brisal, če nje ne bo jih negoval; ekspr. boji se za svojo ritko zase, za svoj položaj; ekspr. če ne boš priden, jih boš dobil po ritki boš tepen
  4.      rítmika  -e ž (í) 1. muz. ritmične značilnosti v skladbi: poudarjati ritmiko pri pouku petja; ritmika in melodika / latinskoameriška ritmika 2. knjiž., s prilastkom ritmične značilnosti česa sploh: ritmika dela; ritmika dneva in noči; ritmika plavanja / stavčna ritmika 3. šport. gimnastika s posebnim poudarkom na ritmu, lahkotnosti: gojiti ritmiko / hoditi k ritmiki
  5.      ritmizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. delati, da kaj poteka v ritmu: ritmizirati melodijo / ritmizirati gibanje ritmizíran -a -o: ritmizirano delo ♦ lit. ritmizirana proza proza z zvočno urejenim besednim redom
  6.      ritmotvóren  -rna -o prid. (ọ̄) knjiž. ki tvori, ustvarja ritem: ritmotvorne prvine
  7.      rítnica  -e ž () nav. mn., vulg. polovica zadnjice: udaril jo je po ritnici; mesnate, močne ritnice
  8.      rítnik  -a m () 1. anat. končni del črevesa: vnetje ritnika 2. les. hlod iz spodnjega, najdebelejšega dela debla; koreničnik: obdelati ritnik 3. nar. debelejši spodnji del snopa; ritina: snope so zložili z ritniki navzven
  9.      rítniti  -em dov.) suniti z zadnjima nogama nazaj: mula je ritnila in skoraj bi ga bila zadela / žrebec ga je ritnil v prsi
  10.      rítosnica  -e ž () nar. polovica zadnjice: Ta ga je sunil z roko, oni z nogo, pa spet ga je pahnila v stran ženska z ritosnico (F. Godina)
  11.      rituál  -a m () knjiž. 1. obred: poročni ritual; ritual inavguracije / religiozni rituali 2. ed. verski obredi, bogoslužje: veličasten ritual / indijski kultni ritual; pren. življenjski ritual kmečkega človeka 3. dejanje, opravilo: kopel je njegov vsakdanji ritual ◊ rel. izdati nov ritual obrednik
  12.      rituálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na ritual: ritualni predpisi / ritualni plesi; afriška ritualna glasba / ritualni umor v nekaterih religijah umor za pridobitev skrivnostnih božanskih moči; ritualni zakol v judovski religiji zakol ob določenih praznikih, opravljen po verskih predpisih
  13.      rítus  -a m () knjiž., redko obred: pogrebni ritus
  14.      ríva  -e ž () knjiž. obrežje, obala, zlasti urejena: šla sta po rivi mimo starih bark
  15.      rivál  -a m () knjiž. tekmec: že v šoli sta bila rivala / tekmo med rivaloma bo prenašala tudi televizija
  16.      riválinja  -e ž () knjiž. tekmica: v lepoti ji je bila nevarna rivalinja
  17.      riválstvo  -a s () knjiž. dejstvo, da je kdo tekmec koga: zaradi rivalstva sta se prepirala; ljubezensko rivalstvo med bratoma; rivalstvo v šoli ju je odtujilo / rivalstvo med mesti
  18.      riviêra  -e [-vie- in -vje-] ž () knjiž. morska obala s kopališči, hoteli: kvarnerska riviera ∙ ogledati si francosko in italijansko Riviero obalo med Toulonom in La Spezio
  19.      rízik  -a m () pog. riziko: sprejeti rizik / zmanjšati rizik v proizvodnji
  20.      ríziko  -a m () 1. tveganje, nevarnost: sprejeti riziko; spodbujal jih je k drznemu dejanju in zamolčal riziko / uprizoritev tega dela za gledališče ni velik riziko / sodelovali so na svoj riziko odgovornostekspr. vzeti nase ves riziko sprejeti (vse) posledice svojega ali tujega dejanja, ravnanja 2. ekon. možnost, da pride do škode, izgube v poslovanju: veliki krediti so riziko za banko; zmanjšati riziko v proizvodnji / sklad rizika sklad, ki v gospodarskih organizacijah omogoča kritje izgub, nastalih zaradi škode // jur. možnost, da se zavarovana oseba ponesreči, zavarovani predmet poškoduje, uniči: zavarovati blago proti vsem rizikom; zavarovati za riziko smrti
  21.      rízvanec  in rizvánec -nca m (; ) agr. trta s srednje velikimi belimi grozdi, ki se goji zlasti v severovzhodni Sloveniji: rizvanec je bogato rodil // manj kakovostno belo vino iz grozdja te trte
  22.      ríža  -e ž () 1. teh. umetno narejen nepremičen ali premičen žleb za spuščanje ali spravljanje materiala: spuščati hlode po rižah; lesena riža / suha, vodna riža 2. nar. proga, črta: blago s širokimi rižami / delati z brano riže po njivi brazde, jarke; riža gozda pas; dolga riža ljudi vrstanar. pot so nadaljevali kar po rižah drčah
  23.      ríži-bíži  in rízi-bízi -ja m (-) gastr. jed iz dušenega riža in graha: goveji zrezek v omaki z riži-bižijem
  24.      rižíšče  -a s (í) njiva, na kateri raste riž: namakati rižišče / preorati rižišče
  25.      ŕja  ŕje in rjà rjè ž (ŕ; ) 1. rjavkasta prevleka na železnih predmetih, ki nastane zlasti zaradi delovanja vlage, zraka: ostrgati rjo / rja je načela drog; od rje razjedena pločevina; zavarovati avtomobil pred rjo rjavenjem; pren. rja časa je načela njegovo slavo 2. glivična bolezen, ki se kaže v obliki temnih peg na rastlinah, sadežih: rja na endiviji, fižolu, nageljnih; škropljenje proti rjiagr. fižolova, grahova rja glivična bolezen na fižolovih, grahovih listih in strokih, ki se kaže v obliki temnih, rjavih prašnatih kupčkov; ribezova rja; žitna rja // bot. glivica, ki povzroča to bolezen: raziskovati rjo

   23.451 23.476 23.501 23.526 23.551 23.576 23.601 23.626 23.651 23.676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA