Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (2.226-2.250)



  1.      vránji  -a -e prid. () 1. nanašajoč se na vrane: vranji kljun / vranja jata / vranje krakanje 2. ekspr. črn s kovinskim sijajem: imeti vranje lase / vranja obleka ◊ bot. vranja noga rastlina s pernatimi listi in belimi, rumenkastimi ali škrlatno rdečimi cveti, Coronopus vránje prisl.: vranje črn
  2.      vrážji  -a -e prid. () 1. nanašajoč se na vraga: čarovnice v vražji družbi / praprot je vražje zelišče / kot kletvica vražja strela; kot psovka izgini, seme vražje 2. ekspr. do katerega ima osebek negativen odnos: vsega tega je kriv ta vražji voz; ta vražja krava kar naprej sili v deteljo / kot psovka čakaj, vrag vražji, ti že pokažem 3. ekspr. ki prinaša veliko trpljenje, velike težave: to so bili vražji časi; to delo je res vražje / vražje vreme zelo slabo, neugodno 4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: vražji pogum / imeti vražjo srečo 5. ekspr. zelo iznajdljiv, spreten: vražji fant, vse zna; ima vražjo ženo // živahen, nagajiv: vražje dekle se ni pustilo ujeti; pusti ga, preveč je vražjizastar. vražje podobice igralne karte; nar. vražja trava rastlina z vejasto razraslim steblom in drobnimi bledo rumenimi cveti; drobnocvetni rogovilčekbot. vražji goban strupena goba z rdečo trosovnico in rdečim betom, Boletus satanas; vražji grmič grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja; bela omela; zool. vražji cvet cvetu podobna afriška bogomolka, Idolum diabolicum vrážje prisl.: vražje se mudi; bilo mu je vražje mraz; vražje hudoben; vražje težko je bilo; sam.: v tem človeku je nekaj vražjega
  3.      vŕbji  -a -e prid. () redko vrbov: vrbje grmovje ♦ zool. vrbja listnica manjša, po hrbtu sivo-zelena ptica pevka, Phylloscopus collybita; vrbja sinica gozdna ptica pevka, ki je po glavi in grlu bleščeče črna, Parus palustris
  4.      vŕhnji  -a -e prid. () 1. ki je, leži najvišje: vrhnji gumb na plašču; vrhnja prečka; stati na vrhnji stopnici; vrhnje nadstropje / vrhnja ustnica zgornja ustnica 2. ki je na površini, pri površini: vrhnja plast; rodovitna vrhnja zemlja / vrhnje usnje obutve // ki se nosi nad drugim, na vrhu: vrhnje hlače; odložiti vrhnja oblačila // v zvezi vrhnja stran stran, ki ima bolj izdelan, lepši videz kot druga stran: vrhnja stran usnja / vrhnja stran listov 3. knjiž., v zvezi vrhnja stavba nematerialne, duhovne sestavine česa, ki temeljijo na materialnih: zbirati materialna sredstva, iz katerih se vzdržuje vrhnja stavba / duhovna, idejna, kulturna vrhnja stavba ● vrhnja plast prebivalstva družbeno najuglednejšanavt. vrhnje jadro vršno jadro; soc. vrhnja stavba družbe organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti
  5.      vŕhnjica  -e ž () anat. plast celic na površini kože ali sluznice: vrhnjica se lušči, roženi; vrhnjica in usnjica / kožna vrhnjica
  6.      vŕhnjičen  -čna -o () pridevnik od vrhnjica: vrhnjične celice
  7.      vrtlv  -a -o prid. ( í) ki se da vrteti: v dveh smereh vrtljiva kolesa / vrtljivi stol; vrtljivo stojalo za knjige; vrtljiva vrata ♦ astr. vrtljiva zvezdna karta zvezdna karta, na kateri se z vrtenjem njenega sestavnega dela ustvari videz zvezdnega neba za vsak dan in uro v letu; gled. vrtljivi oder oder, pri katerem se tla lahko zavrtijo
  8.      vsakdánji  -a -e prid. (ā) 1. ki se zaradi pogostnosti pojavljanja ne razlikuje od stvari svoje vrste: gneča na cesti je vsakdanji pojav; poslovila sva se z nekaj vsakdanjimi besedami; pogovarjala sva se o vsakdanjih stvareh / ekspr. skrb za vsakdanji kruh; predmeti za vsakdanjo uporabo / vsakdanja obleka / bil je vsakdanji človek ki se po svojih lastnostih, značilnostih bistveno ne razlikuje od drugih ljudi svoje vrste 2. ki se navadno ponavlja, poteka vsak dan: vsakdanji boji z naravo; ne, dovolj imamo vsakdanjih skrbi; hoditi na vsakdanji sprehod / bil je vsakdanji gost v njihovi hiši; ekspr. popiti svojo vsakdanjo skodelico kave; skrbeti za vsakdanji zaslužek ● vznes. trpljenje je moj vsakdanji kruh trpljenja, hudega sem navajen; ekspr. knjiga mora biti tvoja vsakdanja hrana vsak dan moraš brati, študirati; ekspr. on ni človek vsakdanje mere ni vsakdanji, povprečen človek vsakdánje prisl.: vsakdanje se vesti; bil je vsakdanje preprost; sam.: to je nekaj vsakdanjega
  9.      vsakdánjik  -a m (ā) ekspr. 1. dan, ki se po svojih značilnostih, dogodkih ne razlikuje bistveno od kateregakoli drugega dneva koga: pisateljev, študentski vsakdanjik 2. redko vsakdanji, navaden človek: bili so sami vsakdanjiki
  10.      vsákogaršnji  -a -e zaim. () ki je last vsakogar: vsakogaršnja zemlja / vživeti se v vsakogaršnji položaj položaj vsakogar
  11.      vsédnji  -a -e prid. (ẹ̑) star. vsakdanji: opravljati vsednjo pot domov / vsednja obleka
  12.      vsèlejšnji  -a -e prid. () knjiž., redko nenehen, vsakokraten: vselejšnja kritičnost do pojavov
  13.      vselv  -a -o prid. ( í) v katerega se je mogoče vseliti: vseljiva hiša; stanovanje bo vseljivo jeseni
  14.      vselvost  -i ž (í) lastnost, značilnost vseljivega: vseljivost stanovanjskih prostorov
  15.      vsèpovsódnji  -a -e prid. (-ọ̑) knjiž. ki je, se nahaja povsod, vsepovsod: ta plin je vsepovsodnji; organizirati vsepovsodnje gibanje
  16.      vsevíšnji  -a -e prid. () knjiž. 1. božji: vsevišnja moč ga je obvarovala vsega hudega 2. vzvišen, plemenit: biti v varstvu vsevišnjih zavetnikov / v krščanstvu vsevišnji Bog
  17.      vsilv  -a -o prid., vsilvejši ( í) 1. ki si prizadeva doseči pri kom, da kljub odporu kaj vzame, sprejme: vsiljiv akviziter, trgovec // ki si prizadeva doseči pri kom kaj sploh: vsiljiv prosilec; po naravi ni vsiljiv; ženske ga ne marajo, ker je preveč vsiljiv // ki si kljub nezaželenosti, nasprotovanju prizadeva priti kam: vsiljivi obiskovalci; vsiljivi otroci / živali so odganjale vsiljive muhe in obade 2. ki izraža, kaže prizadevanje koga doseči kaj kljub nezaželenosti, nasprotovanju: vsiljiva prošnja; vsiljivo prigovarjanje / ni marala vsiljive domačnosti; vsiljiva ustrežljivost // ekspr. ki obstaja, se pojavlja kljub nezaželenosti, odklanjanju: vsiljiva voda je zalivala vse od kraja / pregnati vsiljive misli / njegova navzočnost je bila vsiljiva 3. ekspr. neprijetno močno zaznaven, opazen: vsiljiv glas telefona; vsiljiv kos pohištva; vsiljiv vonj; vsiljive barve vsilvo prisl.: vsiljivo ponujati blago; vsiljivo spraševati, zanimati se za kaj; biti vsiljivo vljuden
  18.      vsilvec  -vca m () ekspr. kdor si kljub nezaželenosti, nasprotovanju prizadeva priti kam: vsiljivcem so prepovedali vstop / krokar vsiljivec se je spuščal z veje na vejo // kdor se vsiljuje komu: dekle se je branilo pred vsiljivci
  19.      vsilvka  -e ž () ženska oblika od vsiljivec: mati je snaho gledala kot vsiljivko / čebele so zavrgle matico vsiljivko / na plesu ji je neka vsiljivka prevzela fanta
  20.      vsilvost  -i ž (í) lastnost, značilnost vsiljivega: vsiljivost prodajalcev na trgu / ekspr. vsiljivost barv
  21.      vsrklv  -a -o prid. ( í) knjiž. ki se da vsrkati: vsrkljiva snov
  22.      vstavlv  -a -o prid. ( í) ki se da vstaviti: v odprtino vstavljiva cev / plašč z vstavljivo toplo podlogo
  23.      vtiklv  -a -o prid. ( í) 1. ki se vtika v kaj: vtikljiva priprava 2. ekspr. ki se (rad) vmešava, vtika v kaj: vtikljiv človek
  24.      vtiklvost  -i ž (í) ekspr. lastnost človeka, ki se (rad) vmešava, vtika v kaj: zdaj vidiš, kaj se zgodi zaradi človeške vtikljivosti
  25.      vtrétjič  prisl. (ẹ́) star. tretjič: vprašanje je ponovil vtretjič

   2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA