Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (22.201-22.225)


  1.      radíranka  -e ž (ȋ) knjiž. grafična tehnika, pri kateri jedkanje bakrene ali cinkove plošče omogoča črtno risbo; jedkanica: tehnični problemi radiranke // odtis v tej tehniki: na stenah je viselo nekaj radirank ♪
  2.      radobeséden  -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko zgovoren: biti radobeseden; radobesedna ženica ♪
  3.      radodáren  -rna -o prid., radodárnejši (á ā) ki rad daruje, da: radodaren človek; dobra in radodarna gostiteljica; bil je radodarnejši kot navadno / ekspr. ima radodarne roke / ekspr.: z obljubami, pohvalami so zelo radodarni radi obljubljajo, hvalijo; radodarna zemlja rodovitna ∙ ekspr. narava je bila pri tej ženski radodarna ta ženska je lepa, pametna radodárno prisl.: radodarno je razdajal, kar je imel ∙ ekspr. radodarno namazan kruh na debelo ♪
  4.      radodárnost  -i ž (á) lastnost radodarnega človeka: znan je po svoji radodarnosti / ekspr. z radodarnostjo je delil nauke in nasvete ♪
  5.      radogléden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki rad gleda, opazuje: njegove radogledne oči niso bile prikrajšane za lepoto starodavnega mesta // radoveden: skrival se je pred pogledi radoglednih žensk ♪
  6.      rádost  stil. radóst -i ž (á; ọ̑) knjiž. veselje, sreča: a) ob uspehu ga je prevzela radost; radost ustvarjanja; solze radosti / iz oči mu sije radost / to mu je v radost / radost in veselje b) otrok je njena največja radost / življenjske radosti ● pog. pasja radost navadna salama ♪
  7.      rádosten  stil. radósten -tna -o prid. (á; ọ̑) knjiž. vesel, srečen: radosten človek; biti, postati radosten / radosten glas, pogled / obšle so ga radostne misli rádostno stil. radóstno prisl.: radostno govoriti ♪
  8.      radostíti  -ím nedov., radoščèn (ȋ í) knjiž. veseliti, osrečevati: vse to človeka radosti; novi sneg radosti otroke / radosti me, da se je vse dobro končalo radostíti se veseliti se: radostiti se počitnic ♪
  9.      rádostnica  tudi radóstnica -e ž (á; ọ̑) knjiž., redko, v zvezi solza radostnica solza veselja, sreče: po licu so ji stekle solze radostnice ♪
  10.      radosúmen  -mna -o prid. (ú ȗ) knjiž., redko ki rad, hitro sumi: radosumen človek; ne bodi do vseh radosumen, pač pa previden ♪
  11.      radováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. veseliti, osrečevati: prijazne besede ga radujejo; pridni otroci radujejo starše radováti se veseliti se: radovati se nagrade, obiska radujóč -a -e: radujoča se srečanja, je veselo prepevala; lepa, radujoča knjiga ♪
  12.      radovéden  -dna -o prid., radovédnejši (ẹ́ ẹ̄) ki bi rad vedel, izvedel stvari, ki mu jih ni nujno potrebno vedeti: radoveden otrok; ne bodi tako radoveden / ekspr. skrivati se radovednim očem, pogledom ∙ ekspr. radovedni spol ženske // v povedni rabi ki bi rad vedel, kar izraža dopolnilo: radoveden sem, kako se bo to končalo / zastar.: radovedni so vsake malenkosti zanima jih vsaka malenkost; ni bila radovedna na druge ženske niso je zanimale; ni bila ljubosumna nanje radovédno prisl.: radovedno gledati, vprašati; sam.: vedno več radovednih se je zbiralo ob ponesrečencu ♪
  13.      radovéditi  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž., ekspr. radovedno spraševati: soseda je radovedila, zakaj nas ni nikoli doma / vaščani so radovedili skozi okna, ko so peljali ujetnike radovedno gledali ♪
  14.      radovédje  -a s (ẹ̑) knjiž., redko radovednost: obšlo ga je radovedje ♪
  15.      radovédnik  -a m (ẹ̑) knjiž., redko radoveden človek: radovedniki so gledali, kako se peče vol na ražnju ♪
  16.      radovédnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost radovednega človeka: njena radovednost je zelo znana; zaradi njegove radovednosti ga nihče ne mara / ekspr. sama radovednost te je // želja vedeti, izvedeti stvari, ki jih ni nujno potrebno vedeti: obšla, premagala ga je radovednost; vzbujati radovednost; to je naredil iz radovednosti / oči se mu svetijo od radovednosti / slabš. babja radovednost; raziskovalna radovednost ∙ ekspr. pasti radovednost zadrževati se kje in si radovedno ogledovati kaj ♪
  17.      radovéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž., redko lahkoveren: s svojimi obljubami je goljufal radoverne ljudi ♪
  18.      radovóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) star. prostovoljen: radovoljna odločitev / iz radovoljne samote se je le malokdaj odpravil med ljudi ● zastar. dati z radovoljnim srcem rad, z veseljem radovóljno prisl.: radovoljno je odšel z njim ♪
  19.      radoznàl  -ála -o [au̯] prid. (ȁ ā) knjiž. radoveden: radoznal otrok / radoznali pogledi radoználo prisl.: radoznalo se ozirati ♪
  20.      radoználost  -i ž (á) knjiž. radovednost: premagala jo je radoznalost / radoznalost žensk / z radoznalostjo se poglabljati v knjige z željo po znanju ♪
  21.      radožív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki rad živi, uživa: radoživi mladi mož je vedno bolj zanemarjal svojo ženo / radoživa renesansa / radoživ nasmeh / radoživ plevel radožívo prisl.: radoživo pogledovati za dekleti ♪
  22.      radožívec  -vca m (ȋ) knjiž. radoživ človek: njegov prijatelj je pravi radoživec ♪
  23.      radožívka  -e ž (ȋ) knjiž. radoživa ženska: bila je radoživka in velika radovednica ♪
  24.      radožívost  -i ž (í) knjiž. lastnost radoživega človeka: znan je po svoji radoživosti / to je naredil iz same radoživosti; čutna radoživost / ekspr. življenje je vzplamtelo z novo radoživostjo ♪
  25.      rádža  -e in -a m (ȃ) v Indiji knez, vladar, za stopnjo nižji od maharadže: oblast radže; maharadže in radže ♪

   22.076 22.101 22.126 22.151 22.176 22.201 22.226 22.251 22.276 22.301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA