Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ji (2.201-2.225)
- vnetljív -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se (rad) vname: eksplozija vnetljivega plina; vnetljive snovi, tekočine 2. ekspr. pri katerem se zlahka vzbudi zelo močen, navadno pozitiven čustveni odziv: vnetljiv človek ♪
- vnetljívost -i ž (í) lastnost vnetljivega: vnetljivost alkohola, lesa; laboratorijsko preizkušati vnetljivost premogovega prahu / ekspr. svojo vnetljivost je krotila, kolikor je mogla ♪
- vnikljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. pronicljiv: vnikljiv raziskovalec / pisati v vnikljivem slogu / vnikljiv glas visok, rezek ♪
- vodíteljica -e ž (ȋ) ženska oblika od voditelj: voditeljica gibanja je bila znana pisateljica / voditeljica kviza, oddaje ◊ agr. mladika, ki se razvije na koncu ogrodne veje ali vrha ♪
- vodljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da voditi: kolesi sta vodljivi z volanom / otrok je v tej starosti lahko vodljiv ♦ lov. vodljivi pes pes, ki na ukaz sledi lovcu, vodniku ♪
- vodljívost -i ž (í) lastnost, značilnost vodljivega: otrokova vodljivost se spreminja ♦ lov. učiti psa vodljivosti ♪
- vólčji -a -e [u̯č] prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na volkove: volčji mladič; volčje tuljenje / volčji brlog; volčje krdelo / volčja krutost // ekspr. zelo okruten, neusmiljen: človek volčje narave; imeti volčje srce 2. ekspr. zelo velik: jesti z volčjim tekom; čutiti volčjo lakoto 3. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti, ima strastno željo po čem: biti volčji na gobe, meso / biti volčji na denar 4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: volčji mraz; volčja zima / volčja tema ● slabš. iti v volčji brlog v skrivališče, zbirališče ničvrednih, slabih ljudi; nar. volčji les grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi
strupenimi jagodami; puhastolistno kosteličevje; volčja noga preprosto orodje za vlamljanje; volčje žrelo prirojena preklana zgornja ustnica, zgornja čeljust in nebo z jezičkom ◊ bot. volčja češnja strupena gozdna rastlina s črnimi plodovi češnjeve velikosti, Atropa belladonna; volčja jagoda strupena trajnica vlažnih gozdov s črno jagodo med štirimi listi, Paris quadrifolia; etn. volčje noči po ljudskem verovanju dvanajst noči od božiča do svetih treh kraljev, ko se podi po zraku divja jaga, med katero so tudi ljudje, spremenjeni v volkove; les. volčji zobje na žagi zobje v obliki romboida, brušeni navadno poševno; lov. volčja jama jama, ki se napravi za lovljenje volkov; vrtn. volčji bob okrasna rastlina z dlanasto razrezanimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Lupinus; zool. volčji krempelj navadno zakrnel notranji prst na
zadnjih nogah pri psu vólčje prisl.: volčje lačen; volčje siv; po volčje tuliti ♪
- vóljica -e ž (ọ́) ekspr. manjšalnica od volja: vaša voljica je, če to naredite / v hiši je bila spet dobra voljica ♪
- voljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da, sme voliti: voljivi delegati, predstavniki ♪
- voljívost -i ž (í) dejstvo, da se kdo da, sme voliti: nazadovoljni kmetje so zahtevali voljivost župnikov ♪
- volóvji -a -e prid. (ọ̄) nanašajoč se na vole: volovji rogovi; volovje stegno / volovji gonjači gonjači volov / človek z volovjimi očmi z velikimi, okroglimi ♪
- vonjív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. prijetno dišeč: vonjivi cveti; vonjive jedi na mizi so že vabile; vonjivo kadilo / vonjiva toplota mleka ♪
- vonjívost -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost vonjivega: vonjivost cvetja; jabolka z žlahtno vonjivostjo ♪
- vonljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. prijetno dišeč: vonljivi cveti / vonljivo milo ♪
- vpadljív -a -o prid. (ȋ í) raba narašča zelo opazen: vpadljiv vzorec blaga; vpadljive barve; imela je zelo vpadljivo obleko / vpadljiva ženska vpadljívo prisl.: vpadljivo se oblačiti, vesti ♪
- vpadljívost -i ž (í) raba narašča velika opaznost: vpadljivost obleke; vpadljivost vedenja ♪
- vplačljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da vplačati: vplačljiv v dveh obrokih ♪
- vpojljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da vpijati: vpojljiva emulzija // sposoben vpijati: vpojljiva tkanina ♪
- vpotegljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da vpotegniti: vpotegljivi kremplji ♪
- vprašljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki vzbuja dvom, pomisleke glede pravilnosti, sprejemljivosti: vprašljiva odločitev, trditev; moralno vprašljivo dejanje / nagnjenost k pretiravanju, prepirljivost in druge vprašljive lastnosti // navadno v povedni rabi negotov, nezanesljiv: zaradi pomanjkanja sredstev je gradnja novega vrtca vprašljiva; zmaga ni več vprašljiva / pot skozi sotesko je včasih vprašljiva tvegana vprašljívo prisl.: vprašljivo govoriti, razlagati kaj / v povedni rabi: tako trditi je vprašljivo; vprašljivo je, ali bodo načrt mogli uresničiti
vprašanje je; sam.: v članku je marsikaj vprašljivega ♪
- vprašljívost -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost vprašljivega: vprašljivost trditve / vprašljivost tematike / vprašljivost obstoja, zmage negotovost, nezanesljivost ♪
- vrábčji -a -e prid. (ā) nanašajoč se na vrabce: vrabčja jajčka / vrabčje ščebetanje / vrabčje strašilo ∙ slabš. imeti vrabčjo pamet zelo majhno ♪
- vrabíčji -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na vrabiče: vrabičje čivkanje / vrabičje gnezdo ♪
- vračljív -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se mora vračati: vračljivo posojilo 2. ki se da vrniti: vračljiva embalaža ♪
- vračunljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da vračunati: vračunljivi stroški ♪
2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301