Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (21.726-21.750)


  1.      prodóren  -rna -o prid., prodórnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki more prodreti: ti žarki so zelo prodorni / višji glas je bolj prodoren / naša vojska je bila vedno bolj prodorna / imeti prodoren pogled / podjetje postaja vse bolj prodorno uspešno, konkurenčno 2. ki ima veliko sposobnost za spoznanje, umsko razčlenjevanje: prodoren mislec / človek prodornega duha / prodorno mišljenje, opazovanje 3. knjiž. zelo velik: prodoren uspeh / prodoren mraz hud, oster ◊ geogr. prodorna dolina dolina, ki nastane s poglabljanjem rečne struge ob dviganju zemeljskega površja; obrt. prodorna žica žica za odmašitev, očiščenje zamašenega dimnika prodórno prisl.: prodorno misliti ♪
  2.      prodornína  -e ž (ȋ) knjiž. predornina: vzorci prodornin ♪
  3.      prodórnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost prodornega: prodornost žarkov / ta igralec je znan po svoji prodornosti / kritična, miselna prodornost ♪
  4.      prodovína  -e ž (í) knjiž. prod: s prodovino pokrita steza / povleči čoln na prodovino ♪
  5.      prodréti  -drèm dov., prodŕl (ẹ́ ȅ) 1. s prislovnim določilom priti kam, premagujoč ovire: prodreti do dna jame / do tu so prodrli predniki današnjih Slovencev / voda lahko prodre tudi sem / vpitje je prodrlo do bolnika v sobi // z vojaško silo, bojem priti kam na nasprotnikovo ozemlje: četa je prodrla skoraj do središča mesta; prodreti globoko na sovražnikovo ozemlje // šah., šport. priti mimo nasprotnika kam v smeri proti določenemu cilju: prodreti do gola, koša / poskusiti prodreti s kmetom 2. s prislovnim določilom zaradi delovanja določene sile priti v kako snov ali iz nje: konica noža ni prodrla v les / kmalu bodo prodrli prvi kočniki 3. priti skozi kaj ovirajočega: skozi oblake je prodrlo nekaj sončnih žarkov / zastar. kol je prodrl ledeno skorjo predrl, prebil 4. ekspr., s prislovnim določilom pojaviti se na drugem mestu, področju, premagujoč ovire: koloradski hrošč je po vojni hitro prodrl tudi k nam / dogodek je že prodrl v časopise / podjetje je prodrlo na tuje tržišče 5. ekspr. uveljaviti se, uspeti, premagujoč ovire: upam, da bo prodrl naš kandidat / z načrtom, predlogom ni prodrl // uveljaviti se, postati priznan, premagujoč ovire: to mnenje, prepričanje je prodrlo; resnica bo zagotovo prodrla 6. s prislovnim določilom spoznati po postopnem, težavnem odkrivanju: prodreti do dna, jedra zadeve; človek je že globoko prodrl v zakone narave ♪
  6.      producènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. knjiž. proizvajalec: producent blaga za široko potrošnjo; producenti in konsumenti / ta država je najvažnejši producent svinca ♦ ekon. neposredni producent ki dela v proizvodnji in ustvarja materialne dobrine 2. film. kdor se ukvarja s financiranjem filma: pri snemanju filma upoštevati zahteve producenta / filmski producent ♪
  7.      producírati  -am nedov. in dov. (ȋ) proizvajati: producirati velike količine industrijskega blaga; producirati in konsumirati / publ.: v kmetijstvu so letos producirali premalo pšenice pridelali; producirati vino iz grozdja delati / organizem producira protistrupe dela, ustvarja / publ. ta pesnik veliko producira ustvarja, piše producírati se knjiž. razkazovati se, ustvarjati vtis: ta otrok se rad producira / jahači so se producirali pred gledalci na dirkališču producíran -a -o: producirano blago ♪
  8.      prodúkcija  -e ž (ú) 1. proizvodnja: a) organizirati, preusmeriti produkcijo; produkcija bakra, industrijskega blaga / družbena produkcija; industrijska, kmetijska produkcija / filmska produkcija / publ. spodbujati dramsko produkcijo ustvarjanje; film je nastal v produkciji beograjskega filmskega podjetja ♦ ekon. enostavna blagovna produkcija blagovna proizvodnja manjšega obsega, pri kateri je proizvajalec sam lastnik proizvajalnih sredstev; materialna produkcija b) povečati produkcijo; prodali so že vso lansko produkcijo / mesečna, letna, tedenska produkcija / publ. pesnik je zbral v knjigi pesniško produkcijo enega desetletja pesmi 2. gled., muz. zaključna, izpitna prireditev, na kateri nastopajo učenci glasbene, igralske šole: peti na produkciji / interna, javna produkcija ♪
  9.      produkcíjski  tudi prodúkcijski -a -o prid. (ȋ; ú) proizvoden: skrajšati produkcijski čas; uresničiti produkcijski načrt / produkcijska zmogljivost obrata / produkcijski stroški; produkcijska cena ♦ ekon. produkcijski način celota proizvajalnih sil in proizvodnih odnosov; produkcijski odnosi odnosi med ljudmi pri proizvajanju, menjavanju, razporejanju in porabljanju dobrin; produkcijska sredstva celota delovnih predmetov in delovnih sredstev ♪
  10.      prodúkt  -a m (ȗ) 1. proizvod: dati produktu dokončno obliko; cena, kakovost produkta / finalni, končni produkt / kmetijski produkti / publ. nekvalitetni literarni produkti 2. navadno s prilastkom kar nastane zlasti pri kakem kemičnem procesu: produkt gorenja, vrenja / glavni, stranski produkt 3. knjiž. rezultat, dosežek: te ideje so produkt sodobnega časa / njegove lastnosti so produkt okoliščin, v katerih je živel posledica 4. mat. število, ki se dobi pri množenju, zmnožek: izračunati produkt; produkt dveh števil ◊ biol. presnovni produkti; ekon. bruto produkt in brutoprodukt vrednost celotne proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; družbeni neto produkt v enem letu ustvarjena vrednost v kaki državi; neto produkt in netoprodukt na novo ustvarjena vrednost proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; presežni produkt ki ga delavec ustvari s presežnim delom; fiz. razcepni produkti izotopi, ki nastanejo pri cepitvi urana v jedrskem reaktorju ♪
  11.      produktíven  -vna -o prid., produktívnejši (ȋ) 1. ki pridobiva, izdeluje predmete, stvari, opravlja storitve za zadovoljevanje človekovih potreb: produktivni del prebivalstva / produktivne in neproduktivne dejavnosti / produktivna zemljišča zemljišča, primerna, porabna za obdelovanje 2. ki razmeroma veliko naredi, proizvede: biti zelo produktiven; nagraditi produktivne gospodarske organizacije / gospodarsko produktivni poklici donosni 3. publ. ustvarjalen, kreativen: produktivni in reproduktivni umetniki ◊ ekon. produktivna potrošnja sredstva, porabljena za proizvodnjo; produktivne sile celota delovne sile in proizvajalnih sredstev; produktivno delo delo, ki ustvarja materialne dobrine; delo, ki ustvarja presežno vrednost ♪
  12.      profán  -a -o prid. (ȃ) knjiž. 1. posveten: delo ima profan značaj / profana umetnost 2. navaden, vsakdanji: profane potrebe / profano govorjenje nespodobno, neprimerno ♪
  13.      profanírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti, povzročiti, da kaj ni več vzvišeno: profanirati idejo; tudi lirika se je profanirala / profanirati slavno ime onečastiti ♪
  14.      profánost  -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost profanega: profanost prizora, snovi ♪
  15.      prófašístičen  -čna -o prid. (ọ̑-í) ki je, se navdušuje za fašizem: profašistični voditelji / profašistična politika ♪
  16.      profesíja  in profésija -e ž (ȋ; ẹ́) knjiž. poklic: izbiranje profesije / po profesiji je učitelj ♪
  17.      profesionálec  -lca m (ȃ) kdor se poklicno ukvarja s čim: postati profesionalec; število profesionalcev v tem športu; amaterji in profesionalci // ekspr. kdor strokovno, dobro opravlja kako delo: v tem je pravi profesionalec ♪
  18.      profesionalizácija  -e ž (á) knjiž. pojav, da postane kaj poklicno: profesionalizacija gledališča; profesionalizacija v športu ♪
  19.      profesionalizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. delati, da postane kaj poklicno: profesionalizirati amaterske dejavnosti; nekateri športi se vse bolj profesionalizirajo ♪
  20.      profesioníst  -a m (ȋ) knjiž. profesionalec: biti profesionist / v tem je pravi profesionist ♪
  21.      profésor  -ja m (ẹ̑) kdor poučuje, predava na srednji, višji, visoki šoli in je za to posebej usposobljen: biti, postati profesor; profesor slovenščine; razpisati dela in naloge profesorja / izredni profesor univerzitetni predavatelj, za stopnjo nižji od rednega profesorja; redni profesor univerzitetni predavatelj najvišje stopnje; srednješolski, univerzitetni profesor / kot nagovor tovariš profesor; kot pristavek k imenu: profesor [prof.] Fran Ramovš; neskl. profesor Boršnikova // kdor je diplomiral na filozofski fakulteti ali drugi visoki šoli, ki izobražuje učitelje: diplomanti dobijo naslov profesorja; zaposlovanje profesorjev ♪
  22.      profesorálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž., redko profesorski: profesoralno delo / profesoralna pedantnost ♪
  23.      profésorstvo  -a s (ẹ̑) redko profesorski poklic: posvetil se je profesorstvu / zbralo se je vse profesorstvo vsi profesorji ♪
  24.      profét  -a m (ẹ̑) knjiž. prerok: imeli so ga za profeta ♪
  25.      profíl  -a m (ȋ) 1. obris obraza, gledanega od strani: gledati, občudovati profil koga; prepoznati koga po profilu; ima lep, pravilen profil / grški profil pri katerem je nos v isti črti s čelom 2. v zvezi v profilu od strani: narisati koga v profilu; slikati se v profilu 3. oblika navadno prečnega prereza predmeta: določiti profil izdelka; aerodinamični profil letalskih kril; kvadratni, okrogli, trikotni profil // prečni prerez: narisati profil tal; oblika profila / prečni profil 4. teh. navadno kovinska palica z značilno obliko prečnega prereza: tega profila je zmanjkalo; izdelovati, prodajati profile; aluminijasti, jekleni profili; debeli, tanki profili; valjani, vlečeni profili; žica, pločevina in profili 5. knjiž., navadno s prilastkom bistvene lastnosti, značilnosti česa: ugotoviti sociološki profil tistega časa; politični profil države / duhovni, umetniški profil pisatelja ● poklic ozkega profila poklic manjše zahtevnostne stopnje, za katerega zadošča krajše strokovno izobraževanje; poklic širokega profila poklic večje zahtevnostne stopnje, za katerega je potrebno daljše strokovno izobraževanje ◊ avt. avtomobilske gume z globokim profilom globoko narezane gume; geol. geološki profil geološki presek; grad. svetlobni ali svobodni profil zagotovljen prostor cestnega, plovnega, železniškega vozišča, v katerega ne sme nič segati iz okolice; metal. profil I in I profil katerega presek je podoben veliki tiskani črki I; profil U in U profil; ped. poklicni profil natančen opis dejavnosti, značilnih za določen poklic, ter telesnih in psihičnih lastnosti, potrebnih za uspešno opravljanje teh dejavnosti; psih. osebnostni profil grafični prikaz posameznikovih osebnostnih lastnosti; strojn. profil zoba pri zobniku; žel. nakladalni profil naprava, postavljena na tir, za ugotavljanje višine, širine naloženega tovora ♪

   21.601 21.626 21.651 21.676 21.701 21.726 21.751 21.776 21.801 21.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA