Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ji (2.126-2.150)
- uprašljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da uprašiti: uprašljiva kamnina ♪
- upravíteljica -e ž (ȋ) ženska oblika od upravitelj: upraviteljica sklada / šolska upraviteljica šolska ravnateljica ♪
- uprizorljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da uprizoriti: ta opera je uprizorljiva le na velikih odrih; lahko uprizorljiva komedija ♪
- uprizorljívost -i ž (í) lastnost, značilnost uprizorljivega: težka uprizorljivost Grumove drame / zaradi uprizorljivosti svojih tragedij je bolj znan kot drugi dramatiki lahke uprizorljivosti ♪
- uresničljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da uresničiti: uresničljivi načrti; to ni uresničljivo ♪
- uresničljívost -i ž (í) lastnost, značilnost uresničljivega: uresničljivost načrta / uresničljivost napovedi ♪
- uročljív -a -o prid. (ȋ í) po ljudskem verovanju 1. ki se da uročiti: uročljiv človek; njegova živina je zelo uročljiva 2. ki koga uroči: čarovnik z uročljivim pogledom ♪
- uskladljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da uskladiti: z življenjem uskladljiva načela ♪
- usmerljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da usmeriti: usmerljivo zrcalo ♪
- usmrtljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. smrten: usmrtljiva količina mamila ♪
- úsnjica -e ž (ȗ) anat. plast celic v sredini kože: povrhnjica in usnjica / kožna usnjica ♦ vet. vnetje kopitne usnjice ♪
- usnjína -e ž (ȋ) redko izdelki iz usnja: krznina in usnjina ♪
- ustanovíteljica -e ž (ȋ) ženska oblika od ustanovitelj: ustanoviteljica revije ♪
- ustavljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da ustaviti: komaj ustavljivo krvavenje ♪
- ustrašljív -a -o prid. (ȋ í) redko boječ, bojazljiv: ustrašljivi fantje ♪
- ustrezljív -a -o prid. (ȋ í) zastar. 1. ustrezen: vzeti ustrezljivo posodo 2. ustrežljiv: bil je dober in ustrezljiv fant ♪
- ustrežljív -a -o prid., ustrežljívejši (ȋ í) ki rad ustreže: ustrežljiv natakar; bila je prijazna in ustrežljiva / ustrežljive kretnje ustrežljívo prisl.: ustrežljivo odpreti vrata; ustrežljivo ji je pomagal stopiti z voza ♪
- ustrežljívost -i ž (í) lastnost, značilnost ustrežljivega človeka: znani sta njegova prijaznost in ustrežljivost; zoprna ji je vsiljiva ustrežljivost / ekspr. kar topil se je od ustrežljivosti bil je pretirano ustrežljiv ♪
- ustrojíti -ím tudi ustrojíti ustrójim dov., ustrójil tudi ustrôjil (ȋ í; ȋ ọ́) usnj. obdelati surovo živalsko kožo s strojili: ustrojiti kožo / ustrojiti usnje ● ekspr. trpljenje človeka ustroji ga naredi neobčutljivega, utrjenega; ekspr. temu so pošteno ustrojili hrbet, kožo ga zelo pretepli; ga naredili pohlevnega; ekspr. s tem si je precej ustrojil roke utrdil ustrojèn -êna -o tudi ustrójen -a -o: ustrojena koža; ustrojeno usnje za čevlje ∙ ekspr. imel je ustrojen obraz obraz s trdimi potezami; ekspr. ta zgodba je ustrojena čisto po njegovi koži zgodba je taka, da ustreza njegovim sposobnostim, značaju
♪
- ustvarljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se da ustvariti: od nas pričakujejo več, kot je ustvarljivo ♪
- usúžnjiti -im dov. (ú ȗ) 1. knjiž. narediti, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela: usužnjiti zajete vojake 2. ekspr. narediti, da je kdo komu podrejen, od koga odvisen: kmete so usužnjili gospodi / usužnjiti svoje telo popolnoma ga podrediti volji usúžnjiti se ekspr. postati podrejen, odvisen: usužnjiti se strogemu redu usúžnjen -a -o: usužnjeno ljudstvo ♪
- usvojítev -tve ž (ȋ) glagolnik od usvojiti: usvojitev stare kulture / usvojitev tujega jezika ● publ. uprli so se usvojitvi osnutka zakona sprejetju ♪
- usvojíti -ím dov., usvójil (ȋ í) knjiž. 1. sprejeti kaj tujega in narediti za svoje: veliko različic pesmi priča, da je narod to pesem popolnoma usvojil // začeti uporabljati: usvojiti moderno metodo, teorijo; umetnik je usvojil novo izrazno sredstvo 2. naučiti se, priučiti se: usvojiti osnovne pojme matematike; usvojiti tehniko hitrega branja / natančno prebrati in usvojiti besedilo si ga zapomniti ● publ. usvojiti tuje mnenje, predlog sprejeti; publ. tovarna je usvojila izdelavo novega tovornjaka je začela izdelovati ◊ šol. usvojiti učno snov usvojèn -êna -o: nova metoda je že usvojena ♪
- uščipljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. piker, zbadljiv: njegov odgovor je bil uščipljiv ♪
- úšji -a -e prid. (ȗ) nanašajoč se na uši: povzročitelj bolezni pride v ušja prebavila / mravlje nekaj ušjega sladkorja pojedo, nekaj pa ga odnesejo v mravljišče ♪
2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226