Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (20.501-20.525)



  1.      preobrázba  -e ž () 1. pojav, da dobi kdo ali kaj drugačno vsebino, obliko: nastopila je družbena, politična preobrazba; duševne, idejne preobrazbe 2. glagolnik od preobraziti: načrt za gospodarsko preobrazbo države; notranja preobrazba človeka; socialistična preobrazba vasi; preobrazba amaterskega gledališča v poklicno ◊ bot. preobrazba sprememba rastlinskih organov zaradi drugačnega načina prehrane, okolja; preobrazba listov; zool. preobrazba sprememba živalskega organizma na razvojni stopnji med jajčecem in odraslo živaljo; popolna preobrazba ki ima vse razvojne stopnje; preobrazba žuželk
  2.      preobrazováti  -újem nedov.) preobražati: nove ideje preobrazujejo svet; življenje v mestu ljudi preobrazuje; družba se vedno hitreje preobrazuje; pokrajina se preobrazuje pod vplivom industrializacije preobrazujóč -a -e: preobrazujoči vplivi
  3.      preobremenjeváti  -újem nedov.) preveč obremenjevati: preobremenjevati temelje, voz / služba ga ne preobremenjuje; preobremenjevati učence z domačimi nalogami ∙ preobremenjevati govor s pregovori in reki delati ga manj razumljivega; ekspr. bolnik želodca ne sme preobremenjevati ne sme preveč, čez mero jestiteh. preobremenjevati motor
  4.      preobrníti  in preobŕniti -em dov. ( ŕ) raba peša 1. obrniti: preobrnil je ranjenca, ki je ležal na cesti; preobrnil se je v postelji / preobrniti zaboj in sesti nanj / preobrniti žepe 2. narediti, da dobi kaj drugačen pomen, drugačno vsebino: preobrniti smisel izjave / tega dejstva ni mogoče preobrniti; preobrniti svoje navade spremenitipog. preobrnila je vso hišo, pa ga ni našla preiskala; zastar. mačka je preobrnila skledo mleka prevrnila; pog. vse stanovanje mi je preobrnil vse je razmetal, spravil v nered preobrníti se in preobŕniti se navadno s prislovnim določilom izraža prehod v novo stanje, dogajanje, kot ga nakazuje določilo; obrniti se: položaj se je preobrnil nam v škodo; nekoč se bo preobrnilo na bolje / razmere so se popolnoma preobrnile ● zastar. preobrnil se je v treznega človeka spreobrnil preobŕnjen -a -o: preobrnjeni procesi; sedeti na preobrnjeni posodi; preobrnjena dejstva
  5.      preobséžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) preveč obsežen: preobsežno posestvo / preobsežna knjiga / učni program je preobsežen / preobsežne raziskave
  6.      preobšíren  -rna -o prid. () preveč obširen: preobširno dvorišče / preobširne priprave / knjiga je preobširna preobsežna preobšírno prisl.: preobširno pripovedovati, razlagati
  7.      preobvládati  -am dov. (ā) knjiž., redko obvladati, premagati: nihče ga ni mogel preobvladati / goste je preobvladala pijanost
  8.      preobžréti se  -žrèm se dov., preobžŕl se (ẹ́ ) 1. nizko preobjesti se: preobžrl se je, zato ne more spati 2. slabš. naveličati se: preobžrli smo se enolične hrane / preobžrl sem se njihove družbe
  9.      preocéniti  -im, in preoceníti in preocéniti -im dov. (ẹ́; ẹ́) drugače, na novo oceniti: nova družba je marsikak zgodovinski pojav preocenila / knjiž. preoceniti vrednote prevrednotitiknjiž., redko težko je preoceniti pisatelja po njegovem prvem delu oceniti
  10.      preoddájati  -am nedov. () knjiž., redko posredovati, zapuščati: preoddajati izročilo, pesmi poznejšim rodovom
  11.      preoddáljen  -a -o prid. () preveč oddaljen: preoddaljeni so, da bi jih lahko dohiteli / preoddaljeni kraji; od mesta so preoddaljeni
  12.      preodéti  -dénem dov., preodêni preodeníte (ẹ́) knjiž. preobleči: preodeti otroke / preodeti predpasnik / pobeglega so preodeli; preodel se je v kmeta preodét -a -o: biti preodet v berača
  13.      preokóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) preveč okoren: biti preokoren in preneroden za tako družbo / preokorni čevlji / preokorna pisava / preokorno izražanje / star človek ima preokorne prste za natančno delo ● knjiž. beseda je preokorna, da bi izrazila mojo žalost moja žalost je tako velika, da se ne da izraziti z besedami preokórno prisl.: preokorno se vesti
  14.      preokreníti  -krénem dov. ( ẹ́) knjiž. spremeniti, predrugačiti: vse je prenaredil in preokrenil; čudil se je, da se je tako nenadoma preokrenil; brezoseb. potrpeti je treba, se bo že preokrenilo / preokreniti potek dogodkov // obrniti, preusmeriti: veter je preokrenil dim / preokreniti pot napredka; bojna sreča se je preokrenila
  15.      preokrèt  -éta m ( ẹ́) knjiž. preobrat, preusmeritev: v njegovi bolezni je nastal preokret; preokret v duševnem življenju / družbeni preokret v socializem / preokret od starih norm k novim
  16.      preokrétnica  -e ž (ẹ̑) publ. prelomnica, mejnik: ustanovitev Komunistične partije je preokretnica v razvoju delavskega gibanja pri nas; novo letalo pomeni preokretnico v letalski industriji
  17.      preoráti  -ôrjem in -órjem dov., preôrji preorte; preorál (á ó, ọ́) 1. zrahljati zemljo s plugom: preorati ledino, njivo / spomladi so praho preorali ponovno zorali; do konca tedna bodo vse preorali končali oranje 2. nav. ekspr. narediti čez kaj brazdi podobne zareze: avtomobili so preorali cesto; ladja je preorala morske valove; pren. skrbi so mu preorale obraz preorán -a -o: preoran obraz; preorana njiva; vonj preorane zemlje; pokrajina je preorana od številnih rek in grap
  18.      preorávati  -am nedov. () rahljati zemljo s plugom: preoravati ledino, njivo
  19.      preosnávljati  -am nedov. (á) knjiž. spreminjati, reformirati: hotel je preosnavljati svet
  20.      preosnóva  -e ž (ọ̑) knjiž. preoblikovanje, preureditev: preosnova vlade ni izboljšala položaja v državi; politična preosnova organizacije; sodeluje pri preosnovi podjetja / preosnova medčloveških odnosov / preosnova šolstva reforma, reformiranje
  21.      preosnoválec  -lca [c in lc] m () knjiž. preoblikovalec, preurejevalec: bil je preosnovalec literarne zgodovine / prizadevanja preosnovalcev družbe reformatorjev
  22.      preosnovátelj  -a m () knjiž. reformator: preosnovatelj šolstva / krščanski preosnovatelji
  23.      preosnováti  -snújem dov., preosnovál (á ú) knjiž. preoblikovati, preurediti: ministrski predsednik je preosnoval vlado; inštitut se je preosnoval v samostojno znanstveno enoto / družba se je preosnovala po načelih svobodnega odločanja / preosnovati šolstvo reformirati
  24.      preostája  -e ž () knjiž., redko, v zvezi na preostajo na pretek: rekel je, da nima časa na preostajo; vsega so imeli na preostajo
  25.      preostájanje  -a s (ā) knjiž., v zvezi na preostajanje na pretek: hrane nikoli niso imeli na preostajanje; doma imajo vsega na preostajanje

   20.376 20.401 20.426 20.451 20.476 20.501 20.526 20.551 20.576 20.601  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA