Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ji (2.026-2.050)
- tolažljív -a -o prid. (ȋ í) ki tolaži: njen glas je bil tolažljiv; tolažljiva misel, novica tolažljívo prisl.: tolažljivo reči; sam.: povedati kaj tolažljivega ♪
- tolovájiti -im nedov. (ā ȃ) star. delovati, živeti kot tolovaj: vse življenje je tolovajil ♪
- topljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da topiti: v vodi topljive barve ♪
- topljívost -i ž (í) lastnost, značilnost topljivega: topljivost snovi ♪
- tožíteljica -e ž (ȋ) tožnica: vedla se je kot tožiteljica, ne kot obtoženka ♪
- tožljív -a -o prid. (ȋ í) 1. ki rad toži, zatoži: tožljiv sošolec; tožljiva ženska 2. knjiž. za katerega se lahko toži: tožljivi izrazi; tožljivo žaljenje koga 3. star. otožen, žalosten: zmeraj je sam, zmeraj tožljiv ● star. od zaspanosti tožljiv otrok cmerav ♪
- tožljívec -vca m (ȋ) kdor rad toži, zatoži: bati se tožljivcev; ovaduhi in tožljivci ♪
- tožljívost -i ž (í) lastnost, značilnost tožljivega: tožljivost otrok / knjiž. tožljivost dejanja ♪
- trepetljív -a -o prid. (ȋ í) redko trepetav: trepetljivi listi / trepetljive roke ♪
- trešljíka -e ž (í) star. malarija: zdraviti trešljiko s kininom ♪
- trétji -a -e štev. (ẹ́) 1. ki v zapovrstju ustreza številu tri: tretji dan v tednu; hodi v tretji razred; tretji rod izseljencev; dobiti tretjo nagrado; sedeli smo v tretji vrsti; otrok v tretjem letu; na tekmovanju je zasedel tretje mesto / tretji [3.] avgust; kralj Edvard III. / od doma je odšla že pred tretjo (uro) 3h; 15h / vsak tretji učenec je zbolel / tretja izdaja časopisa; strah pred tretjo svetovno vojno; tretje dejanje // po vrednosti, kvaliteti za stopnjo nižji od dobrega: cesta tretjega reda; gostišče tretje kategorije / blago tretje vrste // glede na pomembnost, odločanje na najvišji stopnji: organ tretje stopnje / v upravnem postopku ni tretje instance
2. nanašajoč se na osebe, ki niso v odnosu, razmerju z določeno osebo, skupino, niso udeležene v zadevi, stvari: to sem izvedel od tretje osebe / dokumenti ne smejo priti v tretje roke; informacija iz tretje roke ● tretji rajh nemška država od 1933 do 1945; publ. tretji svet države z nizkim narodnim dohodkom; umetnik si prizadeva ustvariti na platnu iluzijo tretje dimenzije globine, plastičnosti; svojo zgodbo je pripovedoval v tretji osebi kot da jo je doživel kdo drug; ekspr. kovati koga v tretje nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati ◊ avt. dati v tretjo prestavo; ekon. tretja industrijska revolucija hitra kvalitetna sprememba delovnih sredstev z avtomatizacijo proizvodnje, z uporabo jedrske energije, umetnih mas; film. tretji plan kar je v prizorišču za drugim planom; jur. tretja oseba oseba, ki v pravnem razmerju ni stranka; sodišče tretje stopnje; lingv.
tretji sklon; tretja stopnja pridevnika presežnik; mat. tretji koren kubični koren; tretja potenca števila; med. opeklina tretje stopnje opeklina, pri kateri so uničeni vsi sloji kože in podkožje; rel. tretji red cerkvena organizacija pod vodstvom nekaterih samostanskih redov, katere člani opravljajo posebne molitve, verske vaje; tretja božja oseba; šol. študij na tretji stopnji do 1980 študij na podiplomski stopnji; zgod. tretji stan v fevdalizmu meščani, obrtniki, trgovci, svobodni kmetje; Tretja [III.] internacionala mednarodno združenje komunističnih organizacij od 1919 do 1943 trétji -a -e sam.: dva sta naredila izpit, tretji pa ne; posvetuj se o tem še s kom tretjim; očitali so ji to in ono in tretje ∙ star. k prvemu, k drugemu in tretjemu pri licitaciji tretjič; žarg., avt. voziti v tretji, s tretjo v tretji prestavi; danes smo že v tretje tukaj tretjič; preg. kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima; preg. v tretje gre rado ♦ lit. tretje pri primeri tertium comparationis ♪
- trétjič prisl. (ẹ́) 1. pri ponavljanju na tretjem mestu: tretjič nam ni uspelo zmagati; prišel je dvakrat, tretjič si je premislil; pri licitaciji kdo da več — prvič, drugič, tretjič 2. v zapovrstju na tretjem mestu: šola potrebuje te strokovnjake: 1. matematika, 2. elektroinženirja, 3. [tretjič] kemika ♪
- trétjikrat prisl. (ẹ́) pri ponavljanju na tretjem mestu; tretjič: tretjikrat se pripravlja na skok ♪
- tretjína -e ž (í) 1. del na tri enake dele razdeljene celote: dobila je tretjino klobase; plačati tretjino stroškov / ima le tretjino želodca // približno tretjinska a) mera, količina: potrebni sta dve tretjini glasov; ob potresu je bila porušena tretjina hiš; tretjino življenja prespimo b) v prislovni rabi, navadno s primernikom stopnja: kupiti kaj (za) tretjino ceneje; tretjino mlajša je od njega // s predlogom mesto, glede na katero se deli celota na tri enake dele: roman je prebral do tretjine; biti na tretjini poti 2. navadno s prilastkom kar predstavlja del na tri enake dele razdeljene stvari, zlasti glede
na določeno izhodišče: razdeliti pomaranče na tretjine; zadnja tretjina življenja / v prvi tretjini leta ♪
- tretjínek -nka m (ȋ) nar. gorenjsko kdor pomaga čredniku pasti, navadno tretjino krav: najeli so ga za tretjinka ♪
- tretjíniti -im nedov. (í ȋ) nar. gorenjsko pomagati čredniku pasti, navadno tretjino krav: tretjiniti in potepeniti / tretjiniti pri kravah ♪
- tretjínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tretjino: tretjinska količina, mera / tretjinski delež ♪
- trhljív -a -o prid. (ȋ í) 1. redko trohljiv: trhljiv les 2. zastar. trhel: trhljiv štor ♪
- trnóljica -e ž (ọ̄) nar. črni trn: trnoljica in glog ♪
- trohljív -a -o prid. (ȋ í) ki (rad) trohni: trohljiv les; trohljivo truplo / trohljiv vonj ♪
- trohljívost -i ž (í) lastnost, značilnost trohljivega: trohljivost lesa ♪
- trojíca tudi trójica -e ž (í; ọ̑) 1. skupina treh oseb: vesela trojica je zapela; postali so nerazdružljiva trojica / od skupine se je ločila trojica mož // skupina treh enot: ti pojmi tvorijo trojico; trojica dreves 2. rel., v zvezi sveta Trojica Oče, Sin in sveti Duh kot tri božje osebe, ki so en sam Bog: verovati v sveto [sv.] Trojico; dogma o sveti Trojici / cerkev svete Trojice ◊ jur. senat trojice senat, sestavljen iz treh sodnikov; mat. trojica skupina treh elementov ♪
- trojíški -a -o prid. (ȋ) mat. ki ima za osnovo število tri: trojiški številski sestav ♪
- trótji -a -e (ọ̑) pridevnik od trot: trotja zalega ♪
- tršljíka -e ž (í) nar. grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita: na robu gozda cveti tršljika ♪
1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126