Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ji (1.901-1.925)
- srnjáčji -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na srnjake: srnjačja koža; srnjačje rogovje ♪
- sŕnji -a -e prid. (ȓ) nanašajoč se na srne: srnja koža; srnje meso / srnji samec / ekspr.: njen srnji korak lahkoten; deklica me je gledala s srnjimi očmi z velikimi, rjavimi sŕnje prisl.: srnje rjava barva ♪
- sršénji -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sršene: sršenji pik; uničiti sršenje gnezdo / sršenji roj ∙ ekspr. dregniti v sršenje gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje; ekspr. priti v sršenje gnezdo med nezadovoljne, razdražene ljudi ♪
- stájica -e ž (á) 1. priprava z ograjico za otroka preden shodi: dvigniti otroka iz stajice; otrok se igra, sedi v stajici / otroška stajica 2. manjšalnica od staja: nagnati živali v stajico / zajčja stajica zajčji hlevček ♪
- stakljív tudi iztakljív -a -o prid. (ȋ í) ekspr. ki (rad) stika, išče: stakljiv otrok / požrešni in stakljivi vrabci ∙ ekspr. ima stakljive oči hitro vse opazi, vidi stakljívo tudi iztakljívo prisl.: stakljivo brskati med papirji ♪
- stakljívec tudi iztakljívec -vca m (ȋ) ekspr. kdor (rad) stika, išče: tak stakljivec vse najde ♪
- staljív -a -o prid. (ȋ í) elektr., v zvezi staljiva varovalka varovalka, v kateri se žica stali in tako prekine tokokrog ♪
- stáročastítljiv tudi stáročastitljív -a -o prid. (ȃ-ȋ; ȃ-ȋ ȃ-í) zastar. starodaven: staročastitljivo mesto ♪
- steljívo -a s (í) agr. kar se uporablja za pokrivanje zemlje, zlasti okrog sadnega drevja, da se zavarujejo korenine ali plodovi: trositi steljivo ♪
- steníčji -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na stenice: steničji pik / ploščato steničje telo ♪
- stikljív tudi iztikljív -a -o prid. (ȋ í) ekspr. ki (rad) stika, išče: stikljiv otrok / stikljiv pes ♪
- stisljív -a -o prid. (ȋ í) ki se mu pri povečanju tlaka zmanjša prostornina: stisljivi plini; zrak je zelo stisljiv; stisljiva tekočina ♪
- stisljívost -i ž (í) lastnost snovi, zlasti plina, tekočine, da se ji pri povečanju tlaka zmanjša prostornina: stisljivost papirja / stisljivost plina, tekočine ♦ fiz. količina, ki pove, koliko se zmanjša prostornina snovi pri povečanju tlaka za eno enoto ♪
- stojíšče -a s (í) 1. kraj, prostor, kjer kdo navadno stoji, je: stojišče izvoščkov, miličnika; stojišče za ribiče / stojišče avtobusov / dobila je dve vstopnici za stojišče; dijaško stojišče za sedeži v parterju, namenjeno predvsem dijakom ♦ alp. plezati do stojišča do prostora v skalovju, kjer se plezalec lahko ustavi za oddih ali varovanje tovariša 2. lov. prostor, kjer lovec čaka divjad pri skupnem lovu: določiti stojišča; zganjati divjad proti stojiščem 3. agr. površina v hlevu, ki je potrebna za stanje in ležanje ene živali: razširiti hlev za dvajset stojišč; prazna stojišča / stojišče za
konje prostor, oddelek ● zastar. ljudje imajo o tem različna stojišča mnenja, poglede ♪
- stojíščen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stojišče: stojiščna točka / stojiščni klin klin, ki se zabije na stojišču ♪
- stopínjica -e ž (í) manjšalnica od stopinja: otroške stopinjice v snegu / ekspr. tudi stopinjice ni hotel narediti / po stopnicah so se zaslišale drobne stopinjice ♪
- stórjica -e ž (ọ́) ekspr. kratka zgodba, kratka povest: pripovedoval je smešne storjice iz svojega življenja ♪
- strahljív -a -o prid. (ȋ í) star. strašljiv: njegova strahljiva zunanjost ni vlivala zaupanja ● star. fant je strahljiv boječ strahljívo prisl.: njen krik je strahljivo odjeknil v noč ♪
- strahljívec -vca m (ȋ) star. boječ, bojazljiv človek: v četi ni bilo strahljivcev; imeti koga za strahljivca ♪
- strahopetljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. strahopeten: obhajale so ga čudne slutnje, čeprav ni bil strahopetljiv ♪
- strahopezdljív -a -o [pǝz] prid. (ȋ í) vulg. strahopeten, bojazljiv: strahopezdljiv čuvaj; biti strahopezdljiv ♪
- strahopezdljívec -vca [pǝz] m (ȋ) vulg. strahopeten, bojazljiv človek: bil je ničvreden strahopezdljivec ♪
- strahopezdljívost -i [pǝz] ž (í) vulg. strahopetnost, bojazljivost: obdolžiti koga strahopezdljivosti; strahopezdljivost pogajalcev ♪
- strastljív -a -o prid. (ȋ í) zastar. strasten: strastljiva ženska / bil je strastljiv lovec ♪
- strašljív -a -o prid. (ȋ í) 1. ki vzbuja strah: strašljiv videz gradu; strašljiva globina / strašljiva zgodba / znebiti se strašljivih dvomov 2. redko boječ, bojazljiv: strašljiv človek; nikoli ni bil strašljiv strašljívo prisl.: strašljivo se ozirati; njene besede so zvenele skoraj strašljivo ∙ ekspr. zdel se ji je strašljivo tuj zelo ♪
1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001