Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (1.776-1.800)


  1.      sedánjik  -a [tudi sǝd] m (ā) 1. lingv. glagolska oblika za izražanje sedanjega dejanja: spregati glagol v sedanjiku; prva oseba sedanjika / dramatični sedanjik sedanji čas, ki dovršno preteklo dejanje prikazuje kot sedanje; izkustveni sedanjik sedanji čas, ki izraža na izkustvo oprto, na čas nevezano dovršno glagolsko dejanje; pripovedni sedanjik sedanji čas, ki izraža preteklo dejanje 2. knjiž. sedanjost: zavedati se sedanjika ♪
  2.      sedánjiški  -a -o [tudi sǝd] prid. (ā) nanašajoč se na sedanjik 1: sedanjiška osnova, pripona ♪
  3.      semánji  -a -e [sǝm] prid. (á) star. sejemski: semanji prostor / četrtek je bil semanji dan / semanji vrvež ♪
  4.      sestavljív  -a -o [sǝs in ses] prid. (ȋ í) ki se da sestaviti: sestavljiva igrača / sestavljivo pohištvo ♪
  5.      sestavljívost  -i [sǝs in ses] ž (í) lastnost, značilnost sestavljivega: sestavljivost pohištva ♪
  6.      sesúljica  -e ž (ú) nar. koroško vejica: pri sekanju smrečja ostaja na tleh vse polno sesuljic ♪
  7.      sicèršnji  -a -e prid. (ȅ) knjiž. 1. drug, drugačen: o siceršnjih odlikah tega dela ni hotel govoriti; športni in siceršnji tisk mnogo pišeta o tekmovanju 2. običajen, splošen: ravnati v nasprotju s siceršnjimi navadami; čudili so se, saj so poznali njegovo siceršnjo redoljubnost / kljub siceršnjemu hitremu napredku bomo na tem področju še dolgo zaostajali za drugimi sicer ● knjiž. uspešne akcije in siceršnji nastop partizanske vojske so imeli velik odmev sploh ♪
  8.      sijajína  -e ž (í) knjiž. sijaj, sij: ta blesk, ta sijajina ga je očarala; kristalna sijajina / sijajina jutra ♪
  9.      siníčji  -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na sinice: siničji kljun / siničje petje ♪
  10.      sínji  -a -e prid. (ȋ) 1. svetlo moder: sinje nebo; ima sinje oči / pesn.: sinje daljave, višave; sinja mesečina; sinje Jadransko morje / sinja barva // knjiž., redko moder: svetlo, temno sinje krilo ∙ knjiž. sinji dim modrikast, sivkast; knjiž. njene debele, sinje ustnice pomodrele 2. pesn. vesel, veder: njegovo srce je polno sinjih pesmi / svetlo, sinje upanje ◊ zool. sinji kit do 34 m dolg, zgoraj jekleno, spodaj svetlo siv kit, Sibbaldus musculus; sinji som velik, človeku nevaren morski pes, Carcharias glaucus; sinje ribe ribe selivke, zlasti sardele, sardoni, skuše, ki se združujejo v velike jate sínje prisl.: sinje obarvati / piše se narazen ali skupaj: sinje moder ali sinjemoder; sinje siva barva ♪
  11.      sinjína  -e ž (í) 1. lastnost sinjega, svetlo modra barva: sinjina neba, oči; sinjina njegove srajce 2. knjiž. kar je sinje: na sinjini, v sinjini okoli njega ni bilo ničesar / oblački na nebesni sinjini na sinjem nebu; hladna sinjina nad polji sinje, rahlo megleno ozračje / dvorana je bila vsa v zlatu in sinjini 3. knjiž. veselje, vedrina: na njenih licih je odsevala sinjina ♪
  12.      sínjiti  -im nedov. (ȋ) knjiž. delati kaj sinje, svetlo modro: svetloba je sinjila pepel v kaminu sínjiti se sinje, svetlo modro se odražati, kazati: nebo se sinji ♪
  13.      sinóčnji  -a -e prid. (ọ̄) ki je bil včeraj zvečer ali včeraj ponoči: spomnil se je sinočnjega pogovora; te ukrepe so sprejeli na sinočnji seji ♪
  14.      sípji  -a -e (ȋ) pridevnik od sipa2: sipja kost ♪
  15.      sipljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se (rad) sipa, usipa: sipljiva snov / sipljivo pobočje ♪
  16.      skladáteljica  -e ž (ȃ) ženska, ki ustvarja, piše glasbena dela, skladbe: skladateljica in dirigentka ♪
  17.      sklejíti  -ím tudi skléjiti -im dov., skléjil (ȋ í; ẹ̑) zlepiti s klejem: sklejiti mizo sklejèn -êna -o tudi skléjen -a -o: sklejene deske ♪
  18.      sklonljív  -a -o prid. (ȋ í) lingv. ki se da sklanjati: samostalniki so sklonljive besede ♪
  19.      sklonljívost  -i ž (í) lingv. lastnost, značilnost sklonljivega: sklonljivost besede ♪
  20.      sklopljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. zložljiv: sklopljiv meter; sklopljiv otroški voziček; sklopljiva miza ♪
  21.      skóbljič  -a m (ọ̑) orodje za glajenje, obdelovanje lesa: zgladiti desko s skobljičem; rezilo skobljiča / ročni, strojni skobljič ♦ les. podplat skobljiča ♪
  22.      skočljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž., redko pohoten: skočljiv moški ♪
  23.      skôrajšnji  -a -e prid. (ō) nav. ekspr. 1. ki je (bil) blizu uresničenja: zavarovati kaj pred skorajšnjim propadom; rešiti koga skorajšnje pogube 2. časovno zelo malo oddaljen: veseliti se njegove skorajšnje vrnitve; želeti komu skorajšnje ozdravljenje / prosim za skorajšnji odgovor da mi čimprej odgovorite ∙ na skorajšnje svidenje ob slovesu izraža pozdrav in željo po čimprejšnjem ponovnem srečanju ♪
  24.      skórjica  -e ž (ọ̄) nav. ekspr. manjšalnica od skorja: lepo zapečena skorjica; skorjica žemlje / pojedla sta še zadnjo skorjico kruha / zlato rumena skorjica na cvrtju / ledene skorjice na lužah so pokale pod nogami ♪
  25.      skóznji  -a -e prid. (ọ̑) teh. ki je, sega skozi kaj: skoznja luknja / pokrov je pritrjen s skoznjimi vijaki ♪

   1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA