Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (1.701-1.725)



  1.      razpadlv  -a -o prid. ( í) ki (rad) razpade: razpadljiva snov; lahko, težko razpadljiv
  2.      razpoklv  -a -o prid. ( í) redko ki (rad) razpoka: razpokljiv les ♦ metal. razpokljivo jeklo
  3.      razpoklvost  -i ž (í) redko lastnost, značilnost razpokljivega: razpokljivost lesa ♦ metal. razpokljivost jekla
  4.      razpoložlv  -a -o prid. ( í) s katerim se razpolaga: dobro izkoristiti razpoložljivi prostor / prebral je vse razpoložljive knjige; zbrati večino razpoložljivega gradiva / podatki o razpoložljivih sredstvih ♦ jur. razpoložljivi del zapuščine del zapuščine, ki ni pridržan nujnim dedičem
  5.      razpoložlvost  -i ž (í) dejstvo, da je kaj na razpolago: razpoložljivost časopisov, knjig v knjižnici / razpoložljivost sredstev
  6.      razpršlv  -a -o prid. ( í) ki se da razpršiti: razpršljiva snov / ekspr. težko razpršljivi dvomi
  7.      razrešlv  -a -o prid. ( í) ki se da razrešiti, rešiti: težko razrešljiva uganka / razrešljiv problem / v teh okoliščinah spor ni razrešljiv
  8.      razslotev  -tve ž () glagolnik od razslojiti: gospodarska, socialna razslojitev družbe
  9.      razsloti  -ím dov., razslójil ( í) povzročiti nastanek gospodarskih in družbenih razlik pri kom: gospodarski razvoj je razslojil kmečko prebivalstvo; družba se je razslojila // povzročiti nastanek razlik pri čem sploh: različni interesi članov so stranko kmalu razslojili / razseljevanje je prej enoten jezik razslojilo razslojèn -êna -o: razslojeni kmetje; žargonsko razslojen jezik
  10.      razstavlv  -a -o prid. ( í) ki se da razstaviti: razstavljiv oder; ležišče je razstavljivo ♦ strojn. razstavljiva vez, zveza
  11.      razstavlvost  -i ž (í) lastnost, značilnost razstavljivega: razstavljivost pohištva
  12.      razstroti  -ím dov., razstrójil ( í) knjiž. povzročiti razkroj, razpad: razstrojiti organizacijo; harmonija se je sčasoma razstrojila razstrojèn -êna -o: razstrojeni živci
  13.      razteglv  -a -o prid. ( í) 1. ki se da raztegniti: raztegljivi del fotoaparata; žrelo je pri teh živalih zelo raztegljivo / raztegljiva lestev, miza ∙ ekspr. kmalu je zelo raztegljiv pojem se lahko razume zelo različno 2. ki se razteguje podobno kot gumi: raztegljiva vrvica; hlače iz raztegljivega blaga / nositi raztegljive nogavice
  14.      razteglvost  -i ž (í) lastnost, značilnost raztegljivega: raztegljivost kože / raztegljivost blaga / ekspr. raztegljivost pojma
  15.      raztezlv  -a -o prid. ( í) redko raztegljiv: te živali imajo zelo raztezljive želodce
  16.      raztezlvost  -i ž (í) redko raztegljivost: raztezljivost cevi
  17.      raztoplv  -a -o prid. ( í) topljiv: sladkor je lahko raztopljiv / v vodi raztopljive snovi topne snovi
  18.      raztoplvost  -i ž (í) topljivost: raztopljivost snovi
  19.      razumlv  -a -o prid., razumlvejši ( í) ki se da razumeti: razumljiv pojav; razumljiva razlaga; zgodba je razumljiva; lahko, popolnoma, težko razumljiv / moderna umetnost je premalo razumljiva / njena skrb za otroke je razumljiva // ki se mu da ugotoviti pomen: razumljivi znaki; komaj razumljive besede / razumljiva izgovarjava razločna razumlvo prisl.: razumljivo pisano besedilo / v povedni rabi: razumljivo je, da se ne more strinjati; zdi se razumljivo, da bi rad obiskal te kraje / elipt. nima posluha, razumljivo; sam.: tak pojav je nekaj vsakdanjega, razumljivega
  20.      razumlvost  -i ž (í) lastnost, značilnost razumljivega: spis se odlikuje po razumljivosti; razumljivost razlage / razumljivost besed, znakov / razumljivost telefonskega pogovora razločnost
  21.      razvečiti  -im dov.) redko razvejiti: drevo je zelo razvejičilo korenine / deblo se razvejiči / žila, živec se razvejiči
  22.      razvešče  -a s (í) knjiž. mesto, kjer se kaj razveji, razdeli: razvejišče aorte
  23.      razvetev  -tve ž () glagolnik od razvejiti: razvejitev stebla / razvejitev žile, živca / razvejitev študija
  24.      razveti  -ím in razvéjiti -im dov., razvéjil ( í; ẹ̑) narediti, da od česa glavnega, osrednjega poteka več delov, enot: te rastline razvejijo korenine tik pod površjem; pren. razvejiti obrtno dejavnost razveti se, in razvéjiti se narediti, pognati veje, navadno v več smeri: deblo, drevo se razveji // razdeliti se na manjše dele, enote: žila, živec se razveji / posamezne stroke se razvejijo v specialna področja; študij se je zelo razvejil razvejèn -êna -o in razvéjen -a -o: razvejena gospodarska dejavnost; jelen ima razvejeno rogovje; rastlina z razvejenim steblom ♦ geom. razvejena krivulja; min. razvejeni kristali kristali, ki imajo vejasto obliko
  25.      razveselv  -a -o prid. ( í) ki razveseli, razveseljuje: razveseljiv uspeh; ta novica je zelo razveseljiva

   1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA