Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (1.676-1.700)


  1.      razgnojíti se  -ím se dov., razgnójil se (ȋ í) nav. 3. os. zelo se ognojiti: rana se je razgnojila ♪
  2.      razgradljív  -a -o prid. (ȋ í) razkrojljiv: razgradljiva snov; biološko razgradljivi pralni praški ♪
  3.      razjedljív  -a -o prid. (ȋ í) star. jedek: razjedljiva snov, tekočina ♪
  4.      razjezljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se (rad) razjezi: hitro razjezljiv človek ♪
  5.      razklejíti  -ím tudi razkléjiti -im dov., razkléjil (ȋ í; ẹ̑) odstraniti lepljive, klejaste snovi iz česa: razklejiti kosti ♦ les. razklejiti spah odstraniti iz njega klej; tekst. razklejiti surovo svilo degumirati ♪
  6.      razknjížba  -e ž (ȋ) jur. izknjižba ♪
  7.      razknjížiti  -im dov. (í ȋ) jur. izknjižiti: razknjižiti dolg na posestvu ♪
  8.      razkrojílo  -a s (í) kem. sredstvo za razkrajanje: uporaba razkrojil ♪
  9.      razkrojína  -e ž (í) kar nastane pri razkroju: razkrojine beljakovin; zastrupitev z razkrojinami ♪
  10.      razkrojíti  -ím dov., razkrójil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, da snov preide v svoje sestavine: želodčna kislina razkroji hrano; kačji strup razkroji kri; les, listje se razkroji; truplo se počasi razkroji / s kuhanjem vitamine razkrojimo uničimo // kem. narediti, povzročiti, da snov preide v enostavne spojine ali elemente: bakterije razkrojijo beljakovine; voda se pri visoki temperaturi razkroji v vodik in kisik / kemično razkrojiti 2. knjiž. povzročiti, da kaj preneha zadovoljivo opravljati svojo osnovno dejavnost: nesoglasja so razkrojila stranko; pren. nasprotja so razkrojila naše moči 3. knjiž. narediti, povzročiti, da česa ni več: sonce je razkrojilo meglo; megla se je že razkrojila / razkrojiti se v nič; pren. njena čustva so se razkrojila razkrojèn -êna -o: razkrojena snov; organizacija je razkrojena ∙ knjiž., redko duševno, notranje razkrojen človek razdvojen, razklan ♪
  11.      razkrojljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da razkrojiti: razkrojljiva snov; ta gnojila so težko razkrojljiva ♪
  12.      razkrojljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost razkrojljivega: razkrojljivost snovi ♪
  13.      razlezljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se (rad) razleze: mehka, razlezljiva snov ♪
  14.      razločljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da razločiti: razločljivi glasovi, znaki; komaj, težko razločljiv ♪
  15.      razložljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da razložiti: težko razložljiv pojav; njegova dela so razumljiva in razložljiva ♪
  16.      razložljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost razložljivega: razložljivost pojava ♪
  17.      razmazljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da razmazati: razmazljiva snov ♪
  18.      razmejíšče  -a s (í) knjiž. prelom: lik slovenskega pisatelja na razmejišču dveh dob ♪
  19.      razmejítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razmejiti: razmejitev zemljišč / upravna razmejitev; razmejitev med državama / razmejitev književnih zvrsti ♪
  20.      razmejíti  -ím dov., razméjil (ȋ í) določiti, označiti mejo med čim: razmejiti zemljišča / razmejiti države / razmejiti realizem in naturalizem / razmejiti dobro od slabega ločiti ♪
  21.      razmejítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razmejitev: razmejitvena črta / razmejitvena komisija ♪
  22.      razmejljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se da razmejiti: ti pojavi so težko razmejljivi ♪
  23.      razočarljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki koga razočara: razočarljiv odgovor; življenje je bilo zanj razočarljivo ♪
  24.      razogljíčenje  -a s (ȋ) glagolnik od razogljičiti: razogljičenje spojin ♪
  25.      razogljíčiti  -im dov. (í ȋ) metal. odstraniti, odvzeti ogljik iz jekel in zlitin ♪

   1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA