Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (1.601-1.625)



  1.      prilizlvec  -vca m () star. priliznjenec: prilizljivci in hinavci
  2.      prilizlvost  -i ž (í) star. priliznjenost: samoljubnost in prilizljivost / osladiti govorico s prilizljivostmi priliznjenimi besedami, izrazi
  3.      priljublv  -a -o prid. ( í) redko ki se hitro priljubi: melodioznost dela njegove pesmi priljubljive
  4.      primerlv  -a -o prid. ( í) ki se da primerjati: zaradi enakih izhodišč so podatki primerljivi; rezultati teh raziskav med seboj niso primerljivi // ki se glede na kako lastnost da s čim enačiti: njihove uprizoritve so primerljive z uprizoritvami v osrednjem gledališču; nič ni bilo primerljivo s pogledom na to lepoto
  5.      primerlvost  -i ž (í) lastnost, značilnost primerljivega: lahka primerljivost; primerljivost podatkov
  6.      princésji  -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na princese: princesje vedenje / knjiž., redko princesja obleka princes obleka
  7.      priobčlv  -a -o prid. ( í) zastar. izrazljiv: težko priobčljive misli
  8.      priobčlvost  -i ž (í) zastar. izrazljivost, izraznost: zahtevati večjo priobčljivost jezika; priobčljivost umetnosti
  9.      pripotev  -tve ž () glagolnik od pripojiti: pripojitev tujega ozemlja
  10.      pripoti  -ím dov., pripójil ( í) narediti, da postane kaj sestavni del česa: pripojiti sosednje ozemlje k svoji državi / tej delovni organizaciji so pripojili več manjših pripojèn -êna -o: na novo pripojene pokrajine
  11.      priporočlv  -a -o prid. ( í) ki se (lahko) priporoči: priporočljiva hrana; nagla vožnja ni priporočljiva; priporočljiv za zdravje
  12.      priprôšnji  -a -e prid. (ó) nanašajoč se na priprošnjo: priprošnje besede ♦ rel. priprošnja molitev prosilna molitev
  13.      priprošnca  -e ž (í) ženska oblika od priprošnjik: zahvalil se je priprošnjici, ona pa se je samo nasmehnila
  14.      priprošnk  -a m (í) 1. star. kdor prosi koga, da usliši prošnjo, izpolni željo komu: zahvaliti se neznanemu priprošnjiku / on je bil večkrat moj priprošnjik pri gospodinji 2. rel. kdor je zveličan in prosi Boga, da usliši prošnjo, izpolni željo komu: mučenci bodo njihovi priprošnjiki; ta svetnik je priprošnjik za zdravje
  15.      priredíteljica  -e ž () ženska oblika od prireditelj: prirediteljica romana za šolsko rabo / zahvaliti se prirediteljicam tečaja / prirediteljica tekmovanja je bila Smučarska zveza Slovenije
  16.      priseklv  -a -o prid. ( í) nar. piker, zbadljiv: prisekljiv človek / prisekljive besede priseklvo prisl.: prisekljivo odgovoriti, zavrniti
  17.      priskutlv  -a -o prid. ( í) ekspr. neprijeten, zoprn: priskutljiv obraz
  18.      prispoti  -ím dov., prispójil ( í) redko spojiti s čim: en del je prispojil k drugemu
  19.      prisvotelj  -a m () kdor si kaj prisvoji: prisvojitelj tujega premoženja
  20.      prisvotev  -tve ž () glagolnik od prisvojiti si: nezakonita prisvojitev; ozemeljska prisvojitev; prisvojitev stvari / prisvojitev znanja
  21.      prisvoti si  -ím si dov., prisvójil si ( í) 1. narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno: protizakonito si prisvojiti posestvo; s poneverjanjem si je prisvojil večjo vsoto / prisvojiti si oblast / človek si je prisvojil veliko naravnih bogastev 2. knjiž. sprejeti kaj tujega in narediti za svoje: tega spoznanja si ni mogel prisvojiti; površno si prisvojiti filozofske ideje / prisvojiti si nove navade, spretnosti pridobiti 3. knjiž. naučiti se, priučiti se: prisvojiti si nove besede, pravilno izreko; prisvojiti si tuj jezik / besedilo dobro razumeti in si ga prisvojiti spoznati prisvoti zastar. prisoditi, pripisati: niso se mogli odločiti, komu naj prisvojijo zmago ● zastar. knezu je prisvojil veliko novih ozemelj osvojil, pridobil prisvojèn -êna -o: površno prisvojene ideje; nezakonito prisvojena lastnina; prisvojeno znanje
  22.      prisvotven  -a -o () pridevnik od prisvojitev: vzeti kaj s prisvojitvenim namenom
  23.      prisvojlv  -a -o prid. ( í) knjiž. ki se da prisvojiti: prisvojljiva naravna bogastva / prisvojljive navade / prisvojljivo znanje
  24.      pritati  -ím dov., pritájil ( í) 1. narediti, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti; prikriti: pritajiti komu dolg, dejansko stanje / pritajiti denar // narediti, da kdo česa ne more opaziti: pritajiti svoja čustva; pritajila je veselje ob njegovem obisku 2. zmanjšati intenzivnost česa: pritajil je glas, ko jo je povabil na prvi sestanek; bolečina se je pritajila / vsi so v pričakovanju pritajili dihanje zadržali pritati se 1. narediti se manj opaznega, manj vidnega: ko je zagledal mater, se je pritajil; sovražniki so se le pritajili; ptič se je pritajil v vejah / pritajiti se za drevo, grm skriti se 2. prenehati izražati, kazati svoje misli, nazore: ni se spremenil, le pritajil se je / spet se je pritajila, ko bi morala kaj reči pritajèn -êna -o: pritajen dih; govoriti s pritajenim glasom; pritajen jok; prisl.: pritajeno govoriti, vzdihovati; na vrata je pritajeno potrkalo; pritajeno priti
  25.      priučlv  -a -o prid. ( í) 1. ki se da priučiti: opravljati hitro priučljivo delo 2. ki se (hitro) nauči česa: psa sta priučljiva

   1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA