Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (1.576-1.600)



  1.      prezgódnji  -a -e prid. (ọ̄) preveč zgodnji: danes ste prezgodnji / prezgodnji sneg; prezgodnja smrt; prezgodnja zima; prezgodnje upanje / prezgodnja plima / prezgodnji porod
  2.      prezirlv  -a -o prid. ( í) ki vsebuje, izraža prezir: prezirljiv glas, pogled; njegove prezirljive besede so jo užalile; prezirljivo vedenje prezirlvo prisl.: prezirljivo govoriti, se vesti
  3.      prezirlvost  -i ž (í) lastnost prezirljivega: prezirljivost pogleda / ponos in prezirljivost sta bila v njegovih očeh / s prezirljivostjo gleda nanje s prezirom
  4.      preznoti  -ím dov., preznójil ( í) z znojenjem povzročiti, da je kaj vlažno: preznojiti obleko preznoti se postati znojen, poten: bolnik se je preznojil / ekspr. pošteno se preznojiš, preden prideš na vrh preznojèn -êna -o: preznojeni nosači počivajo; prebuja se preznojen in izmučen; preznojena srajca
  5.      prhlv  -a -o prid. ( í) redko trhel, preperel: prhljiv les // krhek, drobljiv: prhljiva kost
  6.      pridoblv  -a -o prid. ( í) ki se da pridobiti: pridobljivo premoženje; pridobljivo znanje ● zastar. varčen in pridobljiv gospodar pridobiten
  7.      prigospodínjiti  -im dov.) z gospodinjenjem priti do česa: denar za dopust je prigospodinjila
  8.      prihódnji  -a -e prid. (ọ̑) 1. ki bo v prihodnosti: razpravljali so o prihodnjem razvoju občine; zazidalni načrt podrobno določa prihodnjo ureditev / knjiž. to je moj prihodnji zet bodoči 2. ki bo glede na čas, vrstni red neposredno po čem drugem iste vrste: prihodnji sestanek bo čez nekaj dni; obiskali jih bomo prihodnjo nedeljo; prihodnje leto bodo začeli zidati novo šolo / že prihodnji dan je šel v šolo naslednjizastar. med njima se je vnel prihodnji prepir ta, talelingv. prihodnji čas čas za izražanje prihodnjega dejanja ali glagolska oblika za tako izražanje; prisl.: tako bo tudi v prihodnje
  9.      prihódnjič  prisl. (ọ̑) ob naslednji priložnosti: prihodnjič bom sama prinesla darilo; ko bo prihodnjič spet prišel, ga bomo lepo sprejeli / do prihodnjič preglejte novo gradivo do prihodnjega sestanka, do prihodnje šolske ure / kot pojasnilo, opozorilo na koncu objavljenega dela teksta dalje prihodnjič ∙ kaznuj ga, da bo vedel za prihodnjič za drugič
  10.      prihódnjik  -a m (ọ̑) nav. mn., knjiž., redko zanamec: z iskanjem virov energije se bodo verjetno ukvarjali tudi prihodnjiki ◊ lingv. glagolska oblika za izražanje prihodnjega dejanja
  11.      prihódnjikrat  prisl. (ọ̑) redko prihodnjič: o tem se bova pomenila prihodnjikrat
  12.      prijáteljica  -e ž () 1. ženska, ki je s kom v iskrenem, zaupnem odnosu, temelječem na sorodnosti mišljenja, čustvovanja: biti komu prijateljica; imeti prijateljico; dobra, iskrena, stara, velika, zaupna prijateljica; ženina prijateljica; prijateljica moje mame; prijateljica z učiteljišča / postali sta prijateljici / iron. ti si pa dobra prijateljica / mladostna, osebna prijateljica / kot nagovor draga prijateljica 2. ekspr., s prilastkom kar je komu ljubo, drago: knjige so njegove prijateljice; svoje prijateljice je redno zalivala rože 3. ekspr., navadno s prilastkom ženska, ki ima zanimanje, nagnjenje za kaj: prijateljica narave, živali; bila je prijateljica modnega oblačenja 4. ekspr. dekle, zaročenka: svojo prijateljico je predstavil staršem ● evfem. njen mož ima prijateljico ljubico; evfem. prijateljice noči vlačuge, prostitutke
  13.      prijáteljičin  -a -o () svojilni pridevnik od prijateljica: izposodila si je prijateljičin avtomobil
  14.      prijatelti se  -ím se nedov. ( í) knjiž. sklepati prijateljsko razmerje: mladi ljudje se hitro prijateljijo
  15.      prijemlv  -a -o prid. ( í) 1. ki se da prijeti: zrak ni prijemljiv 2. knjiž. oprijemljiv: zanj obstaja samo to, kar je prijemljivo / pojav je težko prijemljiv določljiv, opredeljiv / ti izsledki niso dovolj prijemljivi prepričljivi; to je pokazal na prijemljivem primeru nazornem, jasnem; sam.: v njegovih besedah ni bilo nič prijemljivega
  16.      prijenlv  -a -o prid. ( í) star. popustljiv: bil je zelo prijenljiv; v tem pogledu ni bila vlada prav nič prijenljiva / večkrat so morali poiskati prijenljive rešitve sporazumne prijenlvo prisl.: z njim je govoril prijazno in prijenljivo
  17.      prijenlvost  -i ž (í) star. popustljivost: pokazala je svojo prijenljivost; tu je vsaka prijenljivost izključena
  18.      prikleti  -ím tudi prikléjiti -im dov., prikléjil ( í; ẹ̑) pritrditi s klejem: priklejiti letev
  19.      prikrotev  -tve ž () glagolnik od prikrojiti: prikrojitev besedila, scene
  20.      prikroti  -ím dov., prikrójil ( í) 1. vsebinsko spremeniti glede na kaj: odgovor je prikrojil tako, da je bil jasen in razumljiv vsem; prikrojiti podatke tako, da so uporabni; prikrojiti navodila po svoje / prikrojiti tuje ideje domačim razmeram prilagoditi; besedilo je za tisk nekoliko prikrojil priredil 2. redko ukrojiti, skrojiti: sama je prikrojila obleko prikrojèn -êna -o: način življenja je prikrojen razmeram; imela je lepo prikrojeno obleko; nova stanovanja so prikrojena vsem potrebam
  21.      prikuplv  -a -o prid. ( í) star. prikupen: ni bil posebno lep in prikupljiv; prikupljiva ženska / njena zunanjost je bila nenavadno prikupljiva
  22.      prilagodlv  -a -o prid. ( í) 1. ki se da prilagoditi: najrazličnejšim zahtevam prilagodljiva naprava; prilagodljivo pohištvo 2. ki se lahko prilagodi: prilagodljiv organizem / prilagodljiv otrok; mladi ljudje so bolj prilagodljivi kot starejši / družbeno prilagodljiv 3. nav. slabš. ki sprejema in upošteva družbene ali skupinske norme zaradi osebnega udobja, koristi: prilagodljivo malomeščanstvo / prilagodljiva politika nenačelna
  23.      prilagodlvec  -vca m () slabš. kdor sprejema in upošteva družbene ali skupinske norme zaradi osebnega udobja, koristi: vse življenje je bil prilagodljivec; prilagodljivec in karierist
  24.      prilagodlvost  -i ž (í) 1. sposobnost za prilagajanje: priporočati prilagodljivost proizvodnje tržišču / prilagodljivost žuželk okolju; zmanjšana prilagodljivost na vremenske razmere / zaradi svoje prilagodljivosti je bil v družbi zelo priljubljen; prilagodljivost otrok 2. nav. slabš. sprejemanje in upoštevanje družbenih ali skupinskih norm zaradi osebnega udobja, koristi: očitali so jim prilagodljivost; politična prilagodljivost
  25.      prilizlv  -a -o prid. ( í) star. priliznjen: prilizljiv človek / verjela je sladkim prilizljivim besedam prilizlvo prisl.: prilizljivo govoriti

   1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA