Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ji (14.301-14.325)
- nèopíljen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni opiljen: neopiljen rob / knjiž. neopiljeno pesniško delo ♪
- nèopísen 1 -sna -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. nepopisen: izraz njenega obraza je bil neopisen; obšla so ga čudna, neopisna čustva / ekspr. neopisna ljubezen, žalost ♪
- nèoporéčnost -i ž (ȅ-ẹ̄) lastnost, značilnost neoporečnega: neoporečnost dokazov, trditve / neoporečnost obleke / po svoji neoporečnosti je bil za to funkcijo najprimernejši / ideološka, moralna neoporečnost ♪
- nèoportún -a -o prid. (ȅ-ȗ) knjiž. neprimeren, neumesten: neoportuno dejanje; pogajanja so opustili, ker so se jim zdela neoportuna ♪
- nèopredeljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni opredeljen: neopredeljen pojem / časovno neopredeljena umetnina / njegova čustva so ostala neopredeljena / neopredeljeni pisatelji; narodnostno, politično, razredno neopredeljen nèopredeljêni -a -o sam.: neopredeljeni so nastopili samostojno; v njegovi poeziji je nekaj neopredeljenega ♪
- neoprén -a m (ẹ̑) kem. umetna, pri zvišani temperaturi in v olju obstojna, težko vnetljiva elastična snov: zaščititi kabel z neoprenom; potapljaška obleka iz neoprena ♪
- nèoprézen -zna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) redko nepreviden, nepazljiv: do nesreče je prišlo, ker so bili delavci neoprezni / z neopreznim prijemom je sprožil kamenje nèoprézno prisl.: neoprezno ravnati s čim ♪
- nèorgáničen -čna -o prid. (ȅ-á) knjiž. nelogičen, neutemeljen: neorganičen razvoj ♪
- nèorgáničnost -i ž (ȅ-á) knjiž. nelogičnost, neutemeljenost: neorganičnost razvoja / neorganičnost posameznih elementov v drami nepovezanost, neskladnost ♪
- nèorgánski -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni organski: organska in neorganska narava / neorgansko gnojilo / knjiž. neorganski pojav, razvoj ♦ grad. neorganska gradnja gradnja, ki se ne sklada z okoljem; kem. neorganske sestavine, snovi anorganske sestavine, snovi nèorgánsko prisl.: neorgansko naturalističen prizor v drami; sam.: nastanek organskega iz neorganskega ♪
- nèorokavíčen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ekspr. ki nima (nataknjenih) rokavic: neorokavičeni prsti so mu na jeklu cepina otrpnili ∙ knjiž., ekspr. sprejeli so ga z neorokavičenimi rokami neprijazno, nevljudno ♪
- néoromántika -e ž (ẹ̑-á) lit. umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki obnavlja nekatere romantične prvine: nemški naturalizem je prehajal v neoromantiko; lirika neoromantike / neoromantika je gojila glasbeno dramo ♪
- nèosében -bna -o prid. (ȅ-ẹ̑) 1. ki ni oseben: neosebne izkušnje / neoseben jezik, slog / neosebna umetnost; tematika njegovega dela je neosebna / neosebna kritika objektivna ♦ lingv. neosebna glagolska oblika oblika, ki ne kaže glagolske osebe 2. knjiž. nedostopen, hladen: je zelo neoseben človek / neoseben pogled / njegov odnos do sodelavcev je zelo neoseben nèosébno prisl.: neosebno odgovarjati; glas ji je zvenel neosebno ♪
- nèosvínčen -a -o prid. (ȅ-ȋ) v zvezi neosvinčeni bencin bencin brez dodanih svinčevih spojin: proizvodnja neosvinčenega bencina ♪
- neoteníja -e ž (ȋ) zool. pojav, da se žival razmnožuje na stopnji ličinke: neotenija pri človeški ribici in aksolotlu ♪
- nèovŕžen -žna -o prid. (ȅ-ȓ) star. neovrgljiv: neovržen dokaz; neovržna domneva / neovržna resnica nèovŕžno prisl.: neovržno dokazati ♪
- nèozavéščen -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) knjiž. nezaveden, neosveščen: neozaveščena mladina ♪
- nèozdráven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) star. neozdravljiv: neozdravna bolezen / neozdraven bolnik ♪
- nèožénjen -a -o prid. (ȅ-ẹ́) navadno v moškem spolu neporočen: neoženjen moški ∙ ekspr. v svojih neoženjenih letih je veliko hodil v hribe ko še ni bil poročen ♪
- nèpázen -zna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) knjiž. nepazljiv: nepazen poslušalec / nepazno vedenje ♪
- nèpáznost -i ž (ȅ-á) knjiž. nepazljivost: nepaznost učencev / požar je nastal zaradi nepaznosti delavcev ♪
- nepázoma prisl. (ȃ) zastar. 1. zaradi nepazljivosti: nepazoma je obstrelil prijatelja 2. neopazno: rad bi se nepazoma splazil proč ♪
- nèpážnja -e ž (ȅ-á) knjiž. nepazljivost: vzrok nesreče je bila nepažnja / čutil je, da jo je s svojo nepažnjo prizadel nepozornostjo ♪
- nèperspektíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni perspektiven: turistično neperspektivni kraji ♪
- nèpietéten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) knjiž. ki mu manjka pietetnosti, pietete: nepieteten človek / nepietetno dejanje ♪
14.176 14.201 14.226 14.251 14.276 14.301 14.326 14.351 14.376 14.401