Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (14.251-14.275)


  1.      nèobčútnost  -i ž (ȅ-ú) knjiž. nesposobnost čustvovati, doživljati: s tem je pokazal svojo plitvost in neobčutnost ♪
  2.      nèobdélan  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni obdelan: neobdelane in nepognojene njive; neobdelano zemljišče / zidovi iz neobdelanih kamnov / raziskovanje neobdelanega gradiva / publ. turistično neobdelano področje ♦ les. neobdelani les ♪
  3.      nèobhóden  -dna -o prid. (ȅ ọ̄) knjiž. neizogiben, nujen: disciplina je neobhoden pogoj za uspešno delo; ta knjiga je neobhoden priročnik za študente / ekspr. predavanju je sledil neobhoden pogovor nèobhódno prisl.: neobhodno potrebni predmeti ♪
  4.      nèobhódnost  -i ž (ȅ-ọ̄) knjiž. neizogibnost, nujnost: otroke so prepričevali o neobhodnosti discipline ♪
  5.      nèoblíčen  -čna -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-ȋ) knjiž. ki nima določene oblike: neoblični kosi kovine so bili razmetani po vsej delavnici / pred seboj je slutil neoblično prihodnost nejasno ♦ jur. neoblični pravni posel posel, za katerega oblika ni pravno predpisana ♪
  6.      nèobligáten  -tna -o prid. (ȅ-ȃ) knjiž. neobvezen: obligatna in neobligatna predavanja / neobligatni učni predmet ♪
  7.      nèobljúden  -a -o prid. (ȅ-ȗ) knjiž. nenaseljen, neposeljen: pusti, neobljudeni kraji / nihče se ni hotel naseliti v tisti neobljudeni hiši ♪
  8.      nèobljúdenost  -i ž (ȅ-ȗ) knjiž. nenaseljenost, neposeljenost: neobljudenost gozdnatih predelov ♪
  9.      nèoborožèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni oborožen: vojaki so se spopadli z neoboroženimi vaščani / ekspr. človek stoji pred življenjem neoborožen ♪
  10.      nèobremenjèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni obremenjen: neobremenjen opornik / nav. ekspr.: človek, neobremenjen s predsodki; ima neobremenjeno preteklost ♦ jur. neobremenjeno zemljišče ♪
  11.      nèobrézan  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni obrezan: gnilo, neobrezano jabolko / drevesa so še neobrezana / neobrezan rob ♦ zal. neobrezana knjiga ♪
  12.      nèobŕzdan  -a -o prid. (ȅ-r̄) 1. ki ni obrzdan: pred hlevom je stal neobrzdan konj / knjiž. neobrzdan človek / knjiž. ni znal krotiti svojega neobrzdanega jezika ∙ ekspr. neobrzdan otrok neugnan, razposajen; knjiž. poznali so njegovo neobrzdano življenje razuzdano, razvratno 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neobrzdana jeza, strast; neobrzdano navdušenje nèobŕzdano prisl.: neobrzdano veseljačiti ♪
  13.      nèobŕzdanost  -i ž (ȅ-r̄) knjiž. lastnost neobrzdanega človeka: težko je prenašal bratovo neobrzdanost / neobrzdanost čustev / ekspr. neobrzdanost otrok ♪
  14.      nèobstájanje  -a s (ȅ-ā) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od obstajanja: njegovi članki obravnavajo pojem neobstajanja ♪
  15.      nèobstòj  -ôja m (ȅ-ȍ ȅ-ó) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od obstoja, obstajanja: govoriti o neobstoju socialnega gibanja; želja po begu in neobstoju ♪
  16.      nèobstojèč  -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) knjiž. ki ni, ne obstaja: ukvarjati se z neobstoječimi problemi; opevati neobstoječe stvari ♪
  17.      nèobstójnost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost neobstojnega: neobstojnost barv / knjiž. neobstojnost človeka ♪
  18.      nèobvézen  -zna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni obvezen: ogled razstave je neobvezen; udeležba pri teh predavanjih je neobvezna / neobvezni učni predmet učni predmet, prepuščen osebni izbiri / z urednikom časopisa se je domenil za neobvezno objavo članka / publ. v neobveznem pogovoru nam je povedal precej zanimivega in koristnega sproščenem, prijateljskem ♦ jur. neobvezni pripor pripor, katerega odreditev je prepuščena preiskovalčevi presoji; neobvezna obramba obramba, za katero se lahko odloči obdolženec sam nèobvézno prisl.: neobvezno izjaviti kaj ♪
  19.      nèočíten  -tna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) redko prikrit, skrit: obsojal jih je na neočiten način / neočitne napake nèočítno prisl.: neočitno storiti ♪
  20.      nèodbíten  -tna -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki se ne more, ne sme odbiti, odšteti: neodbitni stroški 2. zastar. neizpodbiten, neovrgljiv: neodbitno dejstvo ♪
  21.      nèodgovórnost  -i ž (ȅ-ọ́) ekspr. lastnost, značilnost neodgovornega: prizadela jih je neodgovornost njegovega dejanja / to se je zgodilo zaradi neodgovornosti vodstva / v tem se kaže neodgovornost do družbe ♪
  22.      nèodkritosŕčnost  -i ž (ȅ-ȓ) lastnost, značilnost neodkritosrčnega človeka: moti ga njena neodkritosrčnost / med njima je vladala neprijetna neodkritosrčnost ♪
  23.      nèodlóčen  -a -o prid. (ȅ-ọ́) 1. ki se (še) ni odločil: glede nadaljnjega študija je še neodločen; bila je še neodločena, kam naj gre 2. ki (še) ni odločen: tekma je še neodločena / knjiž. vprašanje je še neodločeno nerešeno ♦ šport. neodločeni izid, rezultat izid, rezultat, pri katerem sta dosegla nasprotna igralca, nasprotni moštvi enako število točk, isti čas nèodlóčeno prisl.: moštvi sta igrali neodločeno; neodločeno je prijel za kljuko in počasi vstopil ♪
  24.      nèodlóčnost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost neodločnega človeka: jezi ga njihova neodločnost; njegov glas je razodeval strah in neodločnost ♪
  25.      nèodlóžen  -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) knjiž. neodložljiv: neodložni opravki ♪

   14.126 14.151 14.176 14.201 14.226 14.251 14.276 14.301 14.326 14.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA