Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ji (14.176-14.200) 
- nèljubézen -zni ž (ȅ-ẹ̑) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od ljubezni: njuno vedenje je razkrivalo neljubezen; naj je bila to ljubezen ali neljubezen - minilo je / njena neljubezen ga je žalostila / s tem je dokazal svojo mlačnost in neljubezen do domovine pomanjkanje ljubezni ♪
- nèljubeznív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki mu manjka ljubeznivosti: hladen, neljubezniv človek / v trgovini so bili zelo neljubeznivi do njega, z njim / doživel je precej neljubezniv sprejem / neljubeznivo ravnanje, vedenje nèljubeznívo prisl.: neljubeznivo odgovoriti ♪
- nèljubeznívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neljubeznivega človeka: njegova neljubeznivost jih je odvračala od njega; očitala mu je neljubeznivost / pred njeno neljubeznivostjo se je raje umaknil ♪
- nèljúbljen -a -o prid. (ȅ-ū) knjiž. ki ni ljubljen, ni deležen ljubezni: bil je neljubljen in tudi sam ni ljubil / prisilili so jo v zakon z neljubljenim možem z možem, ki ga ni ljubila ♪
- nèlógičen -čna -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni logičen: nelogični pojmi / nelogično izražanje, mišljenje / nelogičen predlog / njegova želja je nelogična nèlógično 1. prislov od nelogičen: nelogično govoriti, misliti 2. v povedni rabi izraža neprimernost česa: nelogično je, da se prepira z njim ♪
- nèlojálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni lojalen: nelojalen državljan; biti nelojalen do države / knjiž. nelojalen sodelavec / knjiž. nelojalna reklama ♦ ekon. nelojalna konkurenca konkurenca, ki ni v skladu s pravnimi predpisi, poslovnimi običaji in poslovno moralo nèlojálno prisl.: nelojalno ravnati ♪
- ném -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́) 1. ki ni sposoben oblikovati besed, stavkov z govorilnimi organi: nem človek; je gluh in nem / ekspr. še nemi črv zna izraziti bolečino // ekspr. ki molči, ne govori: nemi, a ne brezčutni gledalci; nem ga je poslušal; nema in bleda je hodila po hiši; spraševali so ga, a ostal je nem kot riba / nem se je bojeval z usodo; pren. nemi čas; nemi grobovi // knjiž., ekspr. ki se ne oglaša: ptice v vejah so še neme / nemi gozdovi; reka se vije nema / nema tema / pesn. nemi molk popoln 2. ki ni izražen z besedami: razumel je nemi odgovor; odgovoriti na nemi pozdrav; opazovati nemo sporazumevanje // ki ga ne spremlja govorjenje, besedilo: izraziti čustva z nemo igro; nemo srečanje / nemi film film brez dialogov, glasbe in šumov; junaki nemega filma 3. ekspr. ki se ne izraža glasno: v nemem obupu je vila roke; nema bolečina, groza, žalost //
neslišen, tih: nem smeh ● nema abeceda abeceda, pri kateri se črke oblikujejo s prsti; prstna abeceda; biti nema priča česa biti navzoč pri kakem dogajanju, ne da bi sodeloval ◊ adm. nemi znak stenografski znak, ki se ne izgovarja; ekon. nema zamenjava blaga pri primitivnih ljudstvih zamenjava, pri kateri ljudje ne pridejo v neposreden stik; geogr. nema karta karta brez napisov; lingv. nema črka črka, ki se ne izgovarja; lov. nemi pes pes, ki pri iskanju, gonjenju divjadi ne laja; muz. nema klaviatura priprava za urjenje v igranju na klavir; num. nemi novec novec brez napisa; zool. nemi labod labod s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olor némo prisl.: nemo je gledala za njim; nemo je opravljal vsak svoje delo; nemo uživati razgled ♪
- nèmájhen -hna -o prid. (ȅ-ȃ) ekspr. precej velik, precejšen: nemajhen del tamkajšnje mladine dela v brigadi; za ponesrečence so dali nemajhen prispevek // velik, hud: sin mu dela nemajhne skrbi in težave; njegove besede so ga spravile v nemajhno zadrego / čakajo jih nemajhne naloge / na svojo nemajhno žalost je spoznal, da je izgubil naslov ♪
- nèmálo prisl. (ȅ-á) ekspr. 1. izraža nedoločeno visoko stopnjo: nemalo se je začudil, ko ga je zagledal; na svojo pisavo je nemalo ponosen; bilo ga je nemalo strah 2. izraža nedoločeno veliko število, količino, mero: igra je napisana z nemalo duhovitosti; nemalo je nesreč, ki jih je krivo prehitevanje ♪
- nemár tudi némar -a m (ȃ; ẹ̑) knjiž., redko ravnodušnost, brezbrižnost: očitati komu nemar za domači jezik / vse bolj je padal v nemar in apatijo; prim. vnemar, znemar ♪
- nemáren -rna -o prid., nemárnejši (á ā) 1. neskrben, malomaren, neprizadeven: biti nemaren delavec / nemarno opravljanje službe // ekspr. ki ne dela rad; len: nemaren človek; fant je zelo nemaren // nar. lenoben, mlahav: postajati zaspan in nemaren 2. slabš. umazan, zanemarjen: zagledala je staro in nemarno žensko / nemarna frizura, obleka neurejena / kot psovka kakšen pa si, umazanec nemarni 3. slabš. malovreden, ničvreden: on je nemaren človek; izogibal se je nemarnih žensk / imel je nemarne navade / govoriti nemarne besede nespodobne / kot psovka falot nemarni nemárno prisl.: nemarno hoditi; ženske so se nemarno pogovarjale; bil je nemarno oblečen; nemarno opravljeno delo nemárni -a -o sam.: nemarne so priganjali k delu; po nemarnem star. storiti kaj po nemarnem iz nepazljivosti; star. denar je po nemarnem zapravil lahkomiselno ♪
- nemarnják -a m (á) nar. nemarnež: vsi so pridno delali, nemarnjaka ni bilo med njimi / stari nemarnjak gleda za dekleti ♪
- nematód -a m (ọ̑) nav. mn., zool. nečlenarji valjastega telesa, Nematodes: vrste nematodov ♪
- nemcístika -e ž (í) veda o nemškem jeziku in književnosti ♪
- némčiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nemškega jezika: v mestih so takrat ljudje precej nemčili // ekspr. govoriti nemško: kaj nemčiš, po naše povej 2. redko ponemčevati: nemčiti Slovence v Avstriji ♪
- nemčúr -ja m (ú) slabš. pripadnik nenemškega naroda, zavzemajoč se za germanizacijo: nemčurji in madžaroni ♪
- nemčúriti -im nedov. (ú ȗ) slabš. govoriti nemško: s svojimi ženami so nemčurili ♪
- némesis [-ezis] ž im. in tož. ed. (ẹ̑) knjiž., redko pravična usoda, pravična kazen, maščevanje: doletela jih je strašna nemesis; prim. nemeza ♪
- neméti -ím nedov., tudi némi (ẹ́ í) 1. postajati nem, tih: na starost je začel nemeti / ekspr. nemel je od strahu, začudenja // knjiž., redko molčati: ljudje so nekaj trenutkov nemeli, nato pa so se zaslišali klici 2. knjiž. tiho obstajati: kot brez življenja je nemela zasnežena pokrajina / podolgovat obraz je nemel v zaprašenem okviru ♪
- némeza -e ž (ẹ̑) knjiž. pravična usoda, pravična kazen, maščevanje: verjeti v nemezo ♪
- nèmikáven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) neprivlačen, nezanimiv, nevabljiv: stanovali so v pusti, nemikavni hiši / dolgočasen, nemikaven kraj / ekspr. nemikavno dekle ♪
- nèmíl -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-ȋ) 1. ki mu manjka miline, dobrote: nemil glas; njene nemile besede so ga vznemirile 2. star. neusmiljen, neprizanesljiv: trd in nemil gospodar / nemila smrt, usoda / zapihal je mrzel, nemil veter neprijeten ● ekspr. spomnil se je vseh, ki so z milo ali nemilo roko posegli v njegovo življenje z dobroto ali sovraštvom nèmílo prisl.: nemilo soditi / nemilo je jokala zelo; sam.: knjiž., ekspr. vrnil mu je nemilo za nedrago milo za drago; nekaj nemilega je v njegovem obrazu ♪
- nèmilosŕčen -čna -o prid. (ȅ-ȓ) knjiž. ki ni milega, dobrega srca: nemilosrčen človek / nemilosrčna sodba ♪
- nèmílosten -tna -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. neusmiljen, neprizanesljiv: trd in nemilosten človek / nemilostna roka nèmílostno prisl.: nemilostno soditi / ekspr. nemilostno zmečkana obleka zelo ♪
- nemír -a m (ȋ) 1. stanje s hrupom, ropotom: v razredu je bil nemir; nemir v dvorani se je polegel; ekspr. otroci že poskrbijo za nemir / ta učenec pogosto dela nemir je nemiren, nediscipliniran ∙ njegov prihod je povzročil velik nemir živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje // nav. mn. množično izražanje nezadovoljstva: zatreti nemire; politični, rasni nemiri; žarišča nemirov 2. stanje notranje napetosti, vznemirjenja: nemir ga obide, prevzame; prikrivati nemir; vzbuditi nemir; ekspr. te besede so zasejale v srce nemir; knjiž. nemir s samim seboj nezadovoljstvo / nemir pričakovanja / čakati brez nemira // stanje brez notranje ubranosti, urejenosti: njegov obraz izraža nemir; mladostni srčni nemir; nemir v duši 3. knjiž., navadno s prilastkom želja po delovanju: delovni nemir;
ustvarjalni nemir ♪
14.051 14.076 14.101 14.126 14.151 14.176 14.201 14.226 14.251 14.276 
