Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (13.276-13.300)


  1.      nahájati  -am nedov. (ȃ) publ. imeti: v tem dejstvu nahaja neizpodbitne dokaze; ta človek nahaja zelo dober odziv v družbi / tam zmeraj nahaja zveste poslušalce // večkrat najti: na bojišču je nahajal najrazličnejše orožje; iskati in nahajati / kritika nahaja v drami tudi motiv upora odkriva, vidi nahájati se publ., s prislovnim določilom biti sem: v knjigi se nahajajo napake; v gorah nahajamo sneg / predsednik se nahaja v pisarni / nahajam se pred odločilnim obdobjem nahajajóč -a -e: braniti mesto, nahajajoče se v sovražnikovem obroču ♪
  2.      náhija  -e ž (á) v fevdalni Turčiji manjša upravna enota: beograjska nahija ♪
  3.      nahlastáti se  -ám se dov. (á ȃ) knjiž. 1. nadihati se: komaj se je nahlastal svežega zraka 2. najesti se: merjasec se je nahlastal želoda ♪
  4.      náhod  -óda in -a m (á ọ́, á) vnetje nosne sluznice, pri katerem se močneje izloča sluz ali gnoj: dobiti, imeti nahod ♦ med. seneni nahod bolezen, ki jo povzroča preobčutljivost nosne sluznice za cvetni prah; vet. nalezljivi nahod kuncev nalezljivo vnetje nosne sluznice kuncev ♪
  5.      nahodíti se  -hódim se dov., nahójen (ȋ ọ́) 1. zadovoljiti svojo potrebo, željo po hoji: ko se nahodi, spet sede k pisalni mizi / hitro si se nahodila 2. v hoji, hojenju doseči veliko, preveliko mero: zelo smo se nahodili; za danes si se dovolj nahodil / od goric do sem se kar nahodiš ● ekspr. ta se je pa nahodil po sodiščih imel je veliko opraviti s sodišči ♪
  6.      nahraníti  in nahrániti -im, in nahrániti -im dov. (ȋ á ā; á ā) s hranjenjem napraviti koga sitega: mati je nahranila otroka; nahraniti lačnega; nahraniti se s kruhom, mlekom; pren., ekspr. nahraniti koga z obljubami ∙ knjiž., redko skrbeti mora za več ljudi, kakor jih morejo nahraniti njegove stare roke jih more preživljati, vzdrževati ♪
  7.      nahúditi  -im tudi nahudíti -ím dov., nahúdil (ú ȗ; ȋ í) star. narediti, storiti kaj hudega: to ti je ona nahudila / tudi zima jim ne more nič nahuditi nahúditi se, tudi nahudíti se razjeziti se: oče se je zelo nahudil nad njim ♪
  8.      nahújskati  -am dov. (ȗ) spodbuditi k dejanjem, slabim, škodljivim za družbo: nahujskati ljudi proti komu; nahujskali so vojake k uporu nahújskan -a -o: nahujskani kmetje; to je storil, ker je bil nahujskan ♪
  9.      naigráti se  -ám se dov. (á ȃ) zadovoljiti svojo potrebo, željo po igranju: na travniku so se otroci naskakali in naigrali / ekspr. ko se bo naigrala s teboj, te bo zapustila / noče več kartati, se je že naigral ♪
  10.      naíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. ki (rad) verjame, zaupa zaradi svoje neizkušenosti, nerazsodnosti: izkoriščati, varati naivne ljudi; naivna šestnajstletnica, študentka / fant je preveč naiven, da bi mislil na lastno korist / ekspr. ne bodi naiven. S takimi dokazi me ne boš prepričal / otroško naiven // nav. ekspr. ki izraža tako vero, zaupanje: vprašati z naivnim glasom / narediti nedolžen, naiven obraz / naivna odkritosrčnost, zaupljivost 2. nav. ekspr. ki temelji na površnem, premajhnem poznavanju (slabih, negativnih strani) življenja, resničnosti: ta nauk je naiven; naivna predstava, trditev / zgodbe o bogovih so se jim zdele naivne / naivna zvijača ◊ filoz. naivni realizem spoznavna teorija, po kateri ni bistvene razlike med realnostjo in zaznavami te realnosti; ped. naivni realist otrok v dobi med sedmim in devetim letom; um. naivni slikar, umetnik slikar, umetnik, navadno brez akademske izobrazbe, ki ne upošteva realnih, razumskih razmerij med likovnimi sestavinami; naivna umetnost umetnost, ki navadno ne temelji na akademski izobrazbi in ne upošteva realnih razumskih razmerij med likovnimi sestavinami naívno prisl.: naivno govoriti, verjeti; naivno odkrit človek ♪
  11.      naívnež  -a m (ȋ) ekspr. naiven človek: to more verjeti samo kak naivnež; biti velik naivnež / bili so naivneži, zato so jih kmalu odkrili ♪
  12.      naívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost naivnega: ta izjava kaže njegovo naivnost; dekliška, otroška naivnost / v svoji naivnosti je vse verjela / ekspr. slika je polna prisrčne naivnosti / ekspr. posoditi komu toliko denarja na lepe besede je velika naivnost ♪
  13.      naj  členek I. s povednim naklonom 1. 3. os. za izražanje a) želje, omiljenega ukaza: ime naj mu bo Janez; naj ga nikar več ne čaka; priče naj se javijo na milici; vse naj ostane, kakor je; dobitnik nagrade naj pošlje svoj naslov / ob spominu na umrle naj mu bo lahka domača zemlja / kot kletvica vrag naj ga vzame b) ne popolnoma prostovoljne privolitve: pa naj bo po tvojem; naj gre, če že hoče / elipt. grdo te gledajo. Naj me c) nav. ekspr., v vprašalnih stavkih ugibanja, omahovanja: kaj naj naredimo; naj res verjamemo; kje naj vzamem denar / ali naj grem ali ne; kako naj vem, kaj namerava; zastar. kaj naj storiš 2. 1. os. za izražanje a) nujnosti, želje: to je potrebno, če naj se izognemo posledicam; naj ti povem, kako se je to zgodilo; publ. predvsem naj omenim pisateljevo doslednost b) publ., z oslabljenim pomenom pojasnila, utemeljitve: skakalec je padel. A naj povem, da je veter precej močen II. s pogojnim naklonom za izražanje a) želje, omiljenega ukaza: pokazal nam je pot, po kateri naj bi hodili; politiki naj bi uresničevali želje ljudstva; denar za vodovod naj bi zbrali uporabniki sami / šola naj bi začela delovati že jeseni; po tem sporazumu naj bi velesile zmanjšale oborožitev b) namena, namere: ustanovili so zvezo, ki naj bi dušila revolucionarna gibanja; ta šola naj bi vzgajala gradbene strokovnjake c) domneve: taka izjava naj bi bila dana na nekem sestanku; ta proces naj bi povzročale neke glivice ● ekspr. kaj, kar vsakega naj bi se bal izraža močno zanikanje; pog. no, naj grem, je rekla zdaj moram iti; ekspr. prav mu je, pa naj bi bil pazil izraža zadovoljstvo, privoščljivost; ekspr. kako naj bi ga poznal, ko ga še nisem nikoli videl izraža močno zanikanje; ekspr. naj le kdo kaj reče izraža močno zavrnitev; sam.: knjiž. nad vsakim prizadevanjem visi neki naj ♪
  14.      nàj...  tudi náj... predpona v sestavljenkah (ȁ; ȃ) za tvorbo presežnikov iz primernikov: najhitrejši konji; najlepše se ti zahvalim / zdaj je gozd najbolj zelen; postavil se je najbolj spredaj / izbrala je samo najlepše // ekspr., s pridevniškim ali prislovnim izrazom, ki nima primernika za izražanje najvišje stopnje: najprvi, najzadnji, najnazadnje; sam.: ekspr. hotela je imeti najdražje, najlepše obleke, vse samo naj, naj ♪
  15.      najáda  -e ž (ȃ) v grški mitologiji nimfa, ki živi v vodi: kipi najad; najade in tritoni ♪
  16.      najáviti  -im dov. (á ȃ) narediti, da je prihod koga vnaprej znan: odprl je vrata in ga najavil; glasno najaviti gosta; najavil se mu je že teden dni prej // narediti, da postane kaj vnaprej znano: na seji je najavil svoj odstop; najaviti zanimivo predavanje najávljen -a -o: ni ga sprejel, ker ni bil najavljen ♪
  17.      najávljati  -am nedov. (á) delati, da postane prihod koga vnaprej znan: najprej so jih najavljali pri tajnici // delati, da postane kaj vnaprej znano: napovedovalec je najavljal spored; pren., knjiž. pomlad se je že najavljala ♪
  18.      nájdenček  -čka m (ȃ) najden otrok, ki so ga neznani starši izpostavili, zapustili: posvojiti najdenčka / ko je bil star dvajset let, je zvedel, da je najdenček ♪
  19.      nájdenec  -nca m (ȃ) knjiž. najdenček: dati najdenca v rejo // kdor je najden: najdenec je izjavil, da je prebil na otoku pet let ♪
  20.      najdenína  -e ž (í) 1. nagrada za najdeni in lastniku vrnjeni predmet: dati, izplačati najdenino 2. knjiž. najdba: o njihovem življenju sklepajo le po najdeninah / arheološke najdenine / redko dragoceno najdenino je vrnil lastniku ♪
  21.      nájdenje  -a s (ā) glagolnik od najti; najdba: najdenje ukradene umetnine / najdenje pravilne rešitve / najdenje lastnega jaza // knjiž. ugotovitev, odkritje: razlagati človeško psiho, njene blodnje in najdenja ♪
  22.      nájdenka  -e ž (ȃ) najden otrok ženskega spola, ki so ga neznani starši izpostavili, zapustili: posvojiti najdenko ♪
  23.      najdévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. večkrat najti: pogosto je na cesti najdeval letake / režiser najdeva v sodobnem svetu nasilje in brezperspektivnost ugotavlja, odkriva / najdevati se pred kinom ♪
  24.      najdíšče  -a s (í) 1. arheol. kraj, prostor, kjer se najde predmet, zlasti iz starejšega zgodovinskega obdobja: poimenovati kulturo po najdišču; karta najdišč / neolitsko, slovansko najdišče / arheološko najdišče 2. knjiž. kraj, prostor, kjer se najde kaj sploh: najdišče gob, medu / rudno najdišče nahajališče / najdišče starih besed ♪
  25.      najèm  -éma m (ȅ ẹ́) glagolnik od najeti: pogajati se o najemu ladje, prostorov / pooblastilo za najem posojila / dati, vzeti hišo v najem; imeti gostilno, posestvo v najemu ♪

   13.151 13.176 13.201 13.226 13.251 13.276 13.301 13.326 13.351 13.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA