Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (1.226-1.250)



  1.      omejlv  -a -o prid. ( í) knjiž. ki se da omejiti: tudi ta pravica je omejljiva
  2.      omočlv  -a -o prid. ( í) kem. ki se veže z vodo: omočljiva snov
  3.      omotlv  -a -o prid. ( í) zastar. omotičen, omamen: omotljiva globina / omotljiv vonj
  4.      ôndašnji  -a -e prid. () zastar. takraten: pozabiti njegovo ondašnjo neprijaznost / ondašnji prebivalci
  5.      opazlv  -a -o prid. ( í) opazen: opazljiva napaka; razlika med njima je opazljiva / v ničemer ni opazljiv opazlvo prisl.: komaj opazljivo se je nasmehnil
  6.      ópičji  -a -e prid. (ọ̑) nanašajoč se na opice: opičji mladič, samec / opičji kriki; opičja spretnost / njegove opičje kretnje; ekspr.: človek z opičjim obrazom; ima opičje čelo / ekspr. opičja ljubezen staršev do otrok nekritična ópičje prisl.: opičje posnemati druge; po opičje se spakovati, vesti
  7.      opijanlv  -a -o prid. ( í) ki opijanja: opijanljive pijače / opijanljiv vonj rož
  8.      opislv  -a -o prid. ( í) ki se da opisati: značilnosti tega dela so ugotovljive in opisljive; težko opisljiv pojem
  9.      oplodlv  -a -o prid. ( í) ki se da oploditi: ikre mrtvih rib so bile še oplodljive
  10.      opolo  -a s (í) knjiž. sredstvo, ki povzroča stanje čutnega in duševnega ugodja: uživanje mamil in opojil; glasba deluje nanj kot opojilo / nagnjenje do opojil alkoholnih pijač
  11.      opoti  -ím dov., opójil ( í) 1. povzročiti pijanost: vino ga je opojilo 2. nav. ekspr. povzročiti stanje čutnega in duševnega ugodja: duh teh rož človeka opoji / glasba jih je popolnoma opojila; opojila ga je misel, da bo doma opojèn -êna -o: opojen človek; opojen od vonja cvetoče ajde; ves je opojen od sreče, uspeha
  12.      opoldánji  -a -e [d] prid. (á) opoldanski: opoldanje zvonjenje
  13.      opozorlv  -a -o prid. ( í) knjiž. nenavaden, opazen: opozorljiv klobuk / storiti kaj z opozorljivo naglico
  14.      opravičlv  -a -o prid. ( í) ki se da opravičiti: opravičljiv izostanek; opravičljiva zamuda / opravičljiva pomota, radovednost / taki ukrepi so v danih razmerah opravičljivi / izostati brez opravičljivega vzroka zadostnega (za opravičilo)
  15.      opravlv  -a -o prid. ( í) ki (rad) opravlja: opravljiva ženska / pog. tako pravijo opravljivi jeziki opravljivci
  16.      opravlvec  -vca m () kdor (rad) opravlja: zavrniti opravljivca
  17.      opravlvka  -e ž () ženska, ki (rada) opravlja: vaške opravljivke / ta novinarka je bila znana opravljivka
  18.      opravlvost  -i ž (í) lastnost, značilnost opravljivega človeka: ženska opravljivost
  19.      opredelv  -a -o prid. ( í) ki se da opredeliti: vloga organa je kljub zakonskim določilom težko opredeljiva / lahko opredeljiv ženski lik
  20.      opredelvost  -i ž (í) lastnost, značilnost opredeljivega: delna opredeljivost pojava
  21.      oprhlv  -a -o prid. ( í) star., v zvezi s trta ki se (rad) osipa: trte so letos oprhljive
  22.      oprhlvost  -i ž (í) star. lastnost, značilnost trte, ki se (rada) osipa: zmanjševati oprhljivost
  23.      oprijemlv  -a -o prid., oprijemlvejši ( í) knjiž. 1. s čuti zaznaven: zakoni oprijemljivega sveta; pren. oprijemljiva zaznava, predstava // določljiv, opredeljiv: pojav je dovolj oprijemljiv / poiskati oprijemljiv primer 2. ki se rad oprime: oprijemljivo blago oprijemlvo prisl.: spomin je oprijemljivo blizu; sam.: rad bi kaj oprijemljivega
  24.      oprijemlvost  -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost oprijemljivega: oprijemljivost dokaza
  25.      oprostlv  -a -o prid. ( í) ki se da oprostiti: oprostljiva nerodnost / oprostljiva zamuda opravičljiva; oprostljivo ravnanje odpustljivo

   1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA