Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (1.226-1.250)


  1.      omejljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se da omejiti: tudi ta pravica je omejljiva ♪
  2.      omočljív  -a -o prid. (ȋ í) kem. ki se veže z vodo: omočljiva snov ♪
  3.      omotljív  -a -o prid. (ȋ í) zastar. omotičen, omamen: omotljiva globina / omotljiv vonj ♪
  4.      ôndašnji  -a -e prid. (ȏ) zastar. takraten: pozabiti njegovo ondašnjo neprijaznost / ondašnji prebivalci ♪
  5.      opazljív  -a -o prid. (ȋ í) opazen: opazljiva napaka; razlika med njima je opazljiva / v ničemer ni opazljiv opazljívo prisl.: komaj opazljivo se je nasmehnil ♪
  6.      ópičji  -a -e prid. (ọ̑) nanašajoč se na opice: opičji mladič, samec / opičji kriki; opičja spretnost / njegove opičje kretnje; ekspr.: človek z opičjim obrazom; ima opičje čelo / ekspr. opičja ljubezen staršev do otrok nekritična ópičje prisl.: opičje posnemati druge; po opičje se spakovati, vesti ♪
  7.      opijanljív  -a -o prid. (ȋ í) ki opijanja: opijanljive pijače / opijanljiv vonj rož ♪
  8.      opisljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da opisati: značilnosti tega dela so ugotovljive in opisljive; težko opisljiv pojem ♪
  9.      oplodljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da oploditi: ikre mrtvih rib so bile še oplodljive ♪
  10.      opojílo  -a s (í) knjiž. sredstvo, ki povzroča stanje čutnega in duševnega ugodja: uživanje mamil in opojil; glasba deluje nanj kot opojilo / nagnjenje do opojil alkoholnih pijač ♪
  11.      opojíti  -ím dov., opójil (ȋ í) 1. povzročiti pijanost: vino ga je opojilo 2. nav. ekspr. povzročiti stanje čutnega in duševnega ugodja: duh teh rož človeka opoji / glasba jih je popolnoma opojila; opojila ga je misel, da bo doma opojèn -êna -o: opojen človek; opojen od vonja cvetoče ajde; ves je opojen od sreče, uspeha ♪
  12.      opoldánji  -a -e [u̯d] prid. (á) opoldanski: opoldanje zvonjenje ♪
  13.      opozorljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. nenavaden, opazen: opozorljiv klobuk / storiti kaj z opozorljivo naglico ♪
  14.      opravičljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da opravičiti: opravičljiv izostanek; opravičljiva zamuda / opravičljiva pomota, radovednost / taki ukrepi so v danih razmerah opravičljivi / izostati brez opravičljivega vzroka zadostnega (za opravičilo) ♪
  15.      opravljív  -a -o prid. (ȋ í) ki (rad) opravlja: opravljiva ženska / pog. tako pravijo opravljivi jeziki opravljivci ♪
  16.      opravljívec  -vca m (ȋ) kdor (rad) opravlja: zavrniti opravljivca ♪
  17.      opravljívka  -e ž (ȋ) ženska, ki (rada) opravlja: vaške opravljivke / ta novinarka je bila znana opravljivka ♪
  18.      opravljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost opravljivega človeka: ženska opravljivost ♪
  19.      opredeljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da opredeliti: vloga organa je kljub zakonskim določilom težko opredeljiva / lahko opredeljiv ženski lik ♪
  20.      opredeljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost opredeljivega: delna opredeljivost pojava ♪
  21.      oprhljív  -a -o prid. (ȋ í) star., v zvezi s trta ki se (rad) osipa: trte so letos oprhljive ♪
  22.      oprhljívost  -i ž (í) star. lastnost, značilnost trte, ki se (rada) osipa: zmanjševati oprhljivost ♪
  23.      oprijemljív  -a -o prid., oprijemljívejši (ȋ í) knjiž. 1. s čuti zaznaven: zakoni oprijemljivega sveta; pren. oprijemljiva zaznava, predstava // določljiv, opredeljiv: pojav je dovolj oprijemljiv / poiskati oprijemljiv primer 2. ki se rad oprime: oprijemljivo blago oprijemljívo prisl.: spomin je oprijemljivo blizu; sam.: rad bi kaj oprijemljivega ♪
  24.      oprijemljívost  -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost oprijemljivega: oprijemljivost dokaza ♪
  25.      oprostljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da oprostiti: oprostljiva nerodnost / oprostljiva zamuda opravičljiva; oprostljivo ravnanje odpustljivo ♪

   1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA