Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (11.826-11.850)



  1.      málokatéri  -a -o zaim. (á-ẹ̄) izraža precej majhno število oseb ali stvari iz določene vrste: v malokateri knjigi je opis tako živ; sam.: malokatera se ga spomni; všeč mu je kakor malokatera zelo
  2.      malokŕven  -vna -o prid.) 1. med. ki ima zmanjšano količino krvi zaradi krvavitve ali izsušitve: malokrven bolnik 2. publ. slabokrven, anemičen: otrok je malokrven in mora v okrevališče // knjiž. neizrazit, medel: malokrvne osebe v delu; njegova dramatika je čedalje bolj malokrvna
  3.      malokŕvnost  -i ž (ŕ) 1. med. zmanjšana količina krvi zaradi krvavitve ali izsušitve: ugotoviti malokrvnost; znaki malokrvnosti 2. publ. slabokrvnost, anemija: zdravilo proti malokrvnosti // knjiž. neizrazitost, medlost: malokrvnost čuta za čast; malokrvnost pisateljevih junakov
  4.      malomáren  -rna -o prid., malomárnejši (á ā) ki dela kaj brez prave volje, pazljivosti, zanimanja: malomaren učenec; pri delu je bil malomaren / izdelava obleke je zelo malomarna; malomarno uradovanje // ravnodušen, brezbrižen: prizadeval si je, da bi bil čim bolj malomaren, a roke so se mu tresle; biti malomaren do koga / reči z malomarnim glasom; kazal je malomaren obraz malomárno prisl.: malomarno delati, govoriti, hoditi; malomarno je zamahnil z roko
  5.      malomárnež  -a m () ekspr. malomaren človek: učiteljica mu je rekla, da je največji malomarnež v razredu
  6.      malomárnost  -i ž (á) lastnost, značilnost malomarnega človeka: učiteljica je očitala učencu malomarnost; malomarnost pri delu / napako je spregledal iz malomarnosti / sprva je kazal malomarnost do svoje nove znanke / jezikovne malomarnosti ♦ jur. uboj iz malomarnosti
  7.      malomésten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. malomeščanski: malenkostni in malomestni obziri; bil je nekoliko malomesten; malomestna jara gospoda; malomestne navade; malomestna opravljivost // nanašajoč se na majhno mesto: zgodba se dogaja v velikomestnem in malomestnem okolju
  8.      malomeščàn  in malomeščán -ána m ( á; ) 1. soc., v kapitalizmu pripadnik drobne buržoazije: slovenski malomeščani; bogatenje malomeščanov; pren. komandant jih je zmerjal z malomeščani 2. star. prebivalec majhnega mesta: tržani in malomeščani 3. slabš. samozadovoljen, družbeno brezbrižen človek: slabo se počuti med takimi malomeščani; ozkosrčen malomeščan
  9.      malomíselnost  -i [sǝl] ž () knjiž., redko lastnost človeka, ki malo misli, premišljuje: kritik je s hotenim neumevanjem dela podpiral malomiselnost bralcev / malomiselnost gledališkega repertoarja brezidejnost, medlost
  10.      máloobméjen  -jna -o prid. (-ẹ̄) nanašajoč se na obmejno področje sosednjih sodelujočih držav: maloobmejni promet / maloobmejna dovolilnica / maloobmejni prehod je zdaj postal mednarodni prehod ♦ jur. maloobmejni sporazum
  11.      malopomémben  -bna -o prid. (ẹ̄) knjiž. nepomemben: malopomemben človek; zvrstilo se je mnogo malopomembnih dogodkov; malopomembna podrobnost; nobena stvar mu ni bila majhna in malopomembna
  12.      malopomémbnost  -i ž (ẹ̄) knjiž. nepomembnost: navidezna malopomembnost vprašanja / malopomembnost posameznika v teh dogodkih
  13.      maloprídnež  -a m () ekspr. ničvreden, malovreden človek: iz malopridneža je postal priden in vesten človek; v svoji okolici je veljal za malopridneža; ko se je klatil po svetu, se je seznanil z mnogimi malopridneži // človek, ki zavestno naredi kaj narobe, kaj slabega: treba bi bilo kaznovati malopridneže, ki so razbili okna
  14.      maloprídnik  -a m () star. ničvreden človek, malopridnež: to je največji malopridnik med nami; nimamo opravka z dobrimi ljudmi, ampak z malopridniki // človek, ki zavestno naredi kaj narobe, kaj slabega: treba bo kaznovati malopridnike, ki so lovili ptiče
  15.      maloprodája  -e ž () trg. prodaja na drobno: kmetijska zadruga se ukvarja tudi z maloprodajo vina / cena izdelka v maloprodaji / stvar se prodaja v maloprodajah v trgovinah na drobno
  16.      malorúski  -a -o prid. () star. ukrajinski: maloruski jezik / maloruske stepe
  17.      malorúščina  -e ž () star. ukrajinščina
  18.      málostanovánjski  -a -o prid. (-) grad., nekdaj nanašajoč se na stanovanje, ki obstoji samo iz kuhinje, sobe in pritiklin: malostanovanjske hiše
  19.      maloščetínec  -nca m () nav. mn., zool. mnogočlenarji, ki imajo na členih malo ščetin, Oligochaeta
  20.      malôta  -e ž (ó) zastar. malenkost: sprla sta se zaradi malote / mravelj zaradi njih malote ne razločimo na daljavo majhnosti
  21.      maloúmnost  -i ž (ú) evfem. nespametnost, neumnost: to dejanje kaže njegovo maloumnost / v svoji maloumnosti je marsikdaj slabo ravnal
  22.      malovážen  -žna -o prid. (á ā) knjiž. nevažen: malovažen človek / pogovarjati se o malovažnih stvareh / reči z malovažnim glasom brezbrižnim malovážno prisl.: malovažno kaj reči
  23.      malovážnost  -i ž (á) knjiž. lastnost, značilnost malovažnega: malovažnost vsega, kar je dosegel
  24.      malovréden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je nižje, manj kakovostne vrste: malovredni izdelki; malovredna krma, stvar 2. ki ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti: malovreden človek; biti malovreden / malovreden značaj / malovreden sin / ekspr. malovredna ženska vlačuga, prostitutka
  25.      malovrédnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost malovrednega: malovrednost del, ki jih ta kritika obravnava / padel je na dno malovrednosti in malopridnosti

   11.701 11.726 11.751 11.776 11.801 11.826 11.851 11.876 11.901 11.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA