Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (11.776-11.800)


  1.      majordóm  -a m (ọ̑) 1. zgod., v frankovski državi upravitelj dvora, kraljevih posestev: dolžnosti majordoma; politični vpliv majordomov 2. v nekaterih deželah, v dvorskem, plemiškem okolju višji uslužbenec, ki vodi gospodinjstvo in nadzoruje služabništvo: knezov majordom ♪
  2.      majoritéta  -e ž (ẹ̑) knjiž., redko večina: majoriteta in minoriteta / majoriteta glasov / imeti majoriteto v parlamentu ♪
  3.      majoritéten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko večinski: majoritetna stranka / majoritetni sistem volitev ♪
  4.      majorizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. dobiti večino, preglasovati: manjšino so majorizirali ♪
  5.      majúskula  -e ž (ȗ) 1. zgod. pisava, pri kateri so vse črke enako visoke: rokopis, pisan v majuskuli 2. knjiž. vélika črka: okrašene majuskule ♪
  6.      màk  tudi mák máka m (ȁ á; ȃ) kulturna ali divja rastlina z mlečkom in velikimi zvezdastimi cveti ali njeno seme: med pšenico je natrgala cvetočega maka; gojiti mak; z makom posuti pecivo; v zadregi je bila rdeča kot mak ♦ bot. poljski ali divji mak ki raste kot plevel, Papaver rhoeas; vrtni mak ki se iz njegovega mlečka pridobiva opij, Papaver somniferum ♪
  7.      makák  -a m (ȃ) zool. opica z dolgim gobcem in kratkim repom, ki živi v Aziji in Afriki, Macaca ♪
  8.      makáo 1 -a m (ȃ) knjiž. svetlo rdeči ara ♪
  9.      makáo 2 -a m (ȃ) igr. hazardna igra s kartami, pri kateri zmaga tisti, čigar karte so najbližje devetim točkam, vendar jih ne presežejo: igrati makao ♪
  10.      makedonístika  -e ž (í) veda o makedonskem jeziku in književnosti: kroatistika in makedonistika ♪
  11.      makéta  -e ž (ẹ̑) predmet, izdelan za ponazoritev, prikaz obravnavanega objekta, naprave, v zmanjšanem merilu: izdelati maketo gradu; maketa mestnega dela, ladje, letala, spomenika / pri filmskih snemanjih uporabljati makete ◊ tisk. natančen posnetek bodoče knjige iz nepotiskanega papirja za pripravo platnic in ščitnega ovitka; voj. predmet za ponazoritev vojaškega objekta, bojnega sredstva pri urjenju streljanja na cilj, v naravni velikosti ♪
  12.      makramé  -ja m (ẹ̑) obrt. tehnika izdelovanja tekstilnih izdelkov, zlasti okrasnih, z oblikovanjem vozlov: obvladati makrame // izdelek v tej tehniki: razstava makramejev; makrameji in tapiserije ◊ tekst. močno vita sukana preja iz velikega števila niti; neskl. pril.: makrame vozel; izdelati pas v makrame tehniki ♪
  13.      makréla  -e ž (ẹ̑) knjiž. skuša: lov na makrele ♪
  14.      mákrofotografíja  -e ž (ȃ-ȋ) fot. fotografiranje od blizu s pomočjo raztegljivega meha, dodatnih leč: področje makrofotografije; uporaba elektronske bliskovne luči v makrofotografiji // bližinski posnetek: razstava makrofotografij ♪
  15.      mákrokózmos  -a m (ȃ-ọ̑) knjiž. svet v celoti, vesolje: raziskovati makrokozmos; odnosi v makrokozmosu; mikrokozmos in makrokozmos / čutil je, da je tudi sam delec v makrokozmosu občestva ♪
  16.      makroskópski  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. tako velik, da se vidi s prostim očesom, ant. mikroskopski: makroskopski pojavi / makroskopsko opazovanje makroskópsko prisl.: makroskopsko stvar ni spremenjena ♪
  17.      mákrostruktúra  -e ž (ȃ-ȗ) teh. zgradba snovi, vidna s prostim očesom: makrostruktura kristala // publ. zgradba celotne družbe ali njenih večjih delov: jugoslovanska makrostruktura ♪
  18.      maksíma  -e ž (ȋ) knjiž. življenjsko vodilo, geslo: njegova maksima je bila: vztrajati do konca; ravnati se po maksimi: svoboda ali smrt / življenjska maksima / pesnikove maksime in aforizmi ♪
  19.      maksimálen  -lna -o prid. (ȃ) največji, najvišji, ki je še dovoljen, dopusten ali mogoč, ant. minimalen: maksimalen in minimalen program društva; doseči maksimalne rezultate; maksimalna doza zdravila; maksimalna hitrost vozila; maksimalna obremenitev mostu // ekspr. zelo velik, visok: premagovati maksimalne napore ◊ avt. maksimalna moč dinama moč, ki jo dinamo lahko trajno oddaja, ne da bi se segrel nad dopustno temperaturo; meteor. maksimalni termometer termometer, ki kaže maksimalno temperaturo, doseženo v določenem času maksimálno prisl.: maksimalno izkoristiti stroj ♪
  20.      maksimalíst  -a m (ȋ) knjiž. kdor zagovarja, zastopa največje zahteve pri kakem delovanju, prizadevanju: maksimalisti v stranki ♪
  21.      maksimalízem  -zma m (ȋ) knjiž. zagovarjanje, zastopanje največjih zahtev pri kakem delovanju, prizadevanju: večini v stranki očitati maksimalizem ♪
  22.      máksimum  -a tudi -ima m (ȃ) največja količina, mera, ki je še dovoljena, dopustna ali mogoča, ant. minimum: doseči maksimum / do maksimuma izkoristiti stroj / agrarni ali zemljiški maksimum največja dovoljena zemljiška lastnina // ekspr. zelo velika mera: maksimum discipline, napora / naspati se do maksimuma ◊ adm. blagajniški maksimum najvišji dopustni znesek, ki se sme hraniti v blagajni; bot. toplotni maksimum najvišja temperatura, pri kateri more rastlina še rasti; mat. maksimum vrednost, ki je ne presega nobena druga vrednost, največja vrednost ♪
  23.      makulatúra  -e ž (ȗ) 1. tisk. slabo tiskana, izdelana knjiga ali tiskovina: odpeljati makulaturo; makulatura za zavijanje; staro zalogo knjig so prodali kot makulaturo / žarg. brošura bo šla v makulaturo 2. knjiž. malo vredna literatura: bere le makulaturo ♪
  24.      malahít  -a m (ȋ) zelen poldrag kamen s temnejšimi žilami: ogrlica, skrinjica iz malahita ♦ min. rudnina zeleni bakrov karbonat s hidroksilno skupino ♪
  25.      maláričen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na malárijo: malaričen človek / malarični napadi / malarično področje // knjiž., ekspr. trpeč, bolan: malaričen nasmešek ♪

   11.651 11.676 11.701 11.726 11.751 11.776 11.801 11.826 11.851 11.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA