Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (11.726-11.750)


  1.      magíja  -e ž (ȋ) 1. v okultizmu nauk o skrivni povezavi vseh stvari med seboj in o vplivanju na naravo z močjo poduhovljene volje: učiti se magije; gojiti magijo; elementi, skrivnosti magije 2. knjiž. čarovništvo, čaranje: verjeti v magijo / ukvarjati se z magijo; vplivati na kaj z magijo / bela usmerjena v dobro ljudi, črna magija usmerjena v škodo ljudi 3. knjiž., ekspr. velika (skrivnostna) moč: igralčeva magija; umetnostna magija; magija umetniške besede ♪
  2.      magíjec  -jca m (ȋ) knjiž., redko mag: modrost magijcev / magijec s čarovno palico čarovnik ♪
  3.      mágik  -a m (á) knjiž. 1. pri starih Medijcih in Perzijcih svečenik, vedež: modrost magikov 2. čarovnik: nastop magika ♪
  4.      mágirus  tudi magírus neskl. pril. (ȃ; ȋ) teh., v zvezi magirus lestev velika, avtomatično raztegljiva lestev, navadno kot sestavni del gasilskega avtomobila: uporabili so magirus lestev ♪
  5.      Mágirusov  tudi Magírusov -a -o prid. (ȃ; ȋ) teh., v zvezi Magirusova lestev velika, avtomatično raztegljiva lestev, navadno kot sestavni del gasilskega avtomobila: gasilci so uporabili Magirusovo lestev ♪
  6.      magíster  -tra m (í) 1. akademski naslov, ki ga podeli univerza ali visoka šola, za stopnjo nižji od doktorja: študirati za magistra; postati magister tekstilne tehnologije / kot pristavek k imenu magister XY // kdor ima magistrski naslov: inštitut želi zaposliti več doktorjev in magistrov 2. pog. (diplomirani) farmacevt: navodilo za uporabo zdravila mu je dal magister / kot nagovor tovariš magister 3. nekdaj predavatelj, učitelj humanističnih znanosti: bil je prizadeven magister // naslov človeka z najvišjo stopnjo akademske izobrazbe: magister teologije ◊ šol. magister farmacije nekdaj kdor diplomira na fakulteti ali na oddelku za farmacijo; zgod. magister pri starih Rimljanih najvišji vojaški poveljnik konjenice ali pehote ♪
  7.      magistrále  -a m (ȃ) lit. zadnji sonet sonetnega venca, sestavljen iz prvih oziroma zadnjih verzov vseh štirinajstih sonetov: magistrale z akrostihom; pren. Ti si življenja moj'ga magistrale (F. Prešeren) ♪
  8.      magistrálen 1 -lna -o prid. (ȃ) knjiž. glaven, najvažnejši: to je magistralno vprašanje / magistralni plinovod / magistralna cesta, proga ♪
  9.      magistrát  -a m (ȃ) 1. v 19. stoletju in v prvih desetletjih 20. stoletja upravni organ mestne samouprave v nekaterih večjih mestih: odlok magistrata; pristojnost magistrata / ljubljanski magistrat / imeti opravek na magistratu 2. stavba, kjer je kdaj imel sedež ta upravni organ: oboki magistrata; trg pred magistratom ∙ ekspr. iti na magistrat v Ljubljani poročiti se 3. zgod., pri starih Rimljanih državni uradnik, izvoljen za eno leto: oblast magistratov ♪
  10.      magistrírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. doseči, pridobiti si magistrski naslov: magistriral bo iz pravnih ved; magistrirala je na zagrebški univerzi ♪
  11.      magnét  -a m (ẹ̑) predmet, priprava, ki privlači železo in nekatere druge kovine: pobirati žeblje z magnetom; prizor je gledalce pritegnil kot magnet; ta dežela kot magnet privablja turiste / naravni magnet; pren. zanj je največji magnet opera; znameniti pevci so na zabavnih prireditvah magnet za občinstvo ♦ fiz. paličasti, podkvasti magnet; trajni ali permanentni magnet ki trajno ohrani magnetne lastnosti; južni, severni pol magneta ♪
  12.      magnificénca  -e ž (ẹ̑) navadno s svojilnim zaimkom, v nekaterih deželah naslov za rektorja univerze: njegova magnificenca (rektor) je odredil / kot nagovor vaša magnificenca, vabimo vas ♪
  13.      magnífikat  -a m (ȋ) 1. rel. Marijina hvalna pesem v evangeliju: peti magnifikat 2. muz. skladba s tem motivom ♪
  14.      máh  -ú in -a m, mn. mahóvi (ȃ) 1. rastlina brez pravih cvetov in korenin, ki raste na vlažnih, senčnih krajih: mah pokriva tla okrog hrasta; z drevja ostrgati mah in lišaj; sesti na mah; z mahom obraslo, poraslo drevo; debel, mehek mah; pren. spomine na ta dogodek je že prerasel mah 2. nar. barje: njive na mahu; loviti ptice na mahu 3. mehki dlaki podobno perje pri ptičjih mladičih; puh: iz gnezda je padel komaj z mahom pokrit ptič // ekspr. mlade, mehke dlake kot zarodek brade in brkov: mah mu že poganja na licih; obril si je mah pod nosom ● poljud. planinski mah zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, strok. islandski lišaj ◊ bot. šotni mah ki raste na vlažnih tleh in barjih in katerega spodnji del odmira; geogr. mah visoko barje; lov. mah koža s kratko, mehko dlako na rastočem rogovju ♪
  15.      màh  tudi máh máha m (ȁ á; ȃ) 1. glagolnik od mahniti: rahel mah; mah z mečem, veslom (pri veslanju); mah z roko / z enim mahom je podrl nasprotnika 2. star. razmah, polet: dati maha svojim čustvom; stvar je dobila še večji mah 3. star. trenutek, hip: (na) prvi mah ni razumel vsega; ta mah nimam časa; tisti mah, ko zapiha veter, luč ugasne / kri teče na mahe ● ekspr. na en mah mu odbije glavo z enim udarcem, zamahom; ekspr. ubiti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; star. zvoniti na ves mah tako da se zvon zelo maje; star. vsi so v en mah zavzdihnili hkrati, v istem trenutku; star. bil je vseveden in posmehljiv v isti mah obenem; redko z enim mahom se mu je razjasnilo vse v zelo kratkem času, takoj; ekspr. dogodki so si sledili mah na mah hitro drug za drugim; star. mah na pah vrniti udarec za sunek, zlasti z mečem ◊ jur. uboj na mah v močni razdraženosti; prim. namah ♪
  16.      maharádža  -e in -a m (ȃ) v Indiji knez, vladar: bogastvo maharadže; maharadže in radže ♪
  17.      maharáni  ž neskl. (ȃ) v Indiji žena maharadže: nakit bogate maharani ♪
  18.      máhati  -am, in máhati tudi maháti -am nedov. (á; á á á) 1. delati (neurejene) gibe, navadno z rokami: pri govorjenju maha okrog sebe; razlagal je in mahal z rokami / ptič maha s perutmi; pes maha z repom / od jeze je mahal s knjigo na levo in desno / z oslabljenim pomenom: ekspr. komaj je še mahal s koso kosil; ekspr. pometač maha z metlo pometa; mahati s signalno zastavico dajati znake // delati gibe z roko za izražanje česa, navadno pozdrava: ko je vlak odpeljal, je še dolgo mahala; mahati z robcem (v pozdrav) / mahal mu je, naj ustavi; mahal jim je, kakor bi jim hotel nekaj povedati 2. nav. ekspr. viseti in se gibati: dolgi lasje so mahali po vratu; čez ramo mu je mahala prazna torba; veje žalujk so rahlo mahale 3. ekspr. udarjati, tolči: jezno mahati koga s palico; z gorjačo začne mahati po volu; z mečem, s sabljo mahati / govedo leži, maha po muhah in prežvekuje // očitati napake, zabavljati: če je le mogel, je mahal po njem, po ženskah / s humorjem je mahal politične dogodke 4. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, hoditi: malo je počakal in jo potem spet dalje mahal; mahati jo proti šoli, v šolo; mahati jo po sredi ceste; kam pa mahaš; mahati jo peš ● slabš. v prazno mahati govoreč, razpravljajoč o čem ne zadeti bistva; ekspr., redko po starem je mahal naprej živel, delal; ekspr. pogumno, slastno je mahal po žgancih je jedel žgance maháje: ob odhodu vlaka se je več rok mahaje dvignilo v slovo; pes je pritekel v sobo, veselo mahaje z repom mahajóč -a -e: govorila je, razburjeno mahajoč z rokami; sam.: mahajočega na vse strani so komaj zvezali ♪
  19.      mahedràv  -áva -o prid. (ȁ á) ki mahedra: mahedravi uhlji; mahedrave hlače; mahedrava obleka / odšel je z mahedravimi koraki; ekspr. smeh ji je stresal mahedrave prsi / ekspr. mahedrava ženska mahedrávo prisl.: mahedravo so se premikali; obleka je mahedravo visela na njem; mahedravo oblečen ♪
  20.      mahedrávke  -drávk ž mn. (ȃ) knjiž., ekspr. široke, mahedrave hlače: nosil je zakrpane mahedravke ♪
  21.      mahinácija  -e ž (á) 1. ekspr. preračunljivo, navadno nezakonito dejanje: zaplesti se v mahinacije; z raznimi mahinacijami je dosegel svoje cilje; denarna, gospodarska mahinacija / delati mahinacije; tajna mahinacija 2. redko ravnanje, upravljanje: mahinacija s strojem je čisto preprosta ♪
  22.      mahljáj  -a m (ȃ) 1. rahel mah, zamah: pozdravljala jih je z mahljaji; mahljaji z robcem 2. glagolnik od mahniti: mahljaj z gorjačo, mečem / kol je presekal z dvema mahljajema / na prvi mahljaj zadeti žilo čiste rude ♪
  23.      máhoma  prisl. (ȃ) knjiž. v trenutku, v hipu: mahoma obstati, zasloveti / žalostna in vesela preteklost, vse je mahoma vstalo pred očmi ♪
  24.      máhovec  -vca m (ȃ) zool. s puhom porasel ptičji mladič: gnezdo, polno mahovcev ♪
  25.      mahóvnica  -e ž (ọ̑) bot. grmičasta zimzelena rastlina z užitnimi rdečimi jagodami, ki raste na barjih, Oxycoccus: tam rastejo mahovnice / nabirati mahovnice; mezga iz mahovnic ◊ vet. mahovnice kožno vnetje, navadno na bicljih zadnjih nog ♪

   11.601 11.626 11.651 11.676 11.701 11.726 11.751 11.776 11.801 11.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA