Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (11.601-11.625)


  1.      lončénka  -e ž (ẹ̄) knjiž. lončena pipa: kaditi iz kratke lončenke ♪
  2.      lônčnica  -e ž (ȏ) nav. mn. okrasna rastlina, ki se goji v cvetličnem loncu: presajati lončnice; cvetoče lončnice na oknu; razstava lončnic / pri nas se ta rastlina goji kot lončnica ♦ vrtn. cvetne ki se gojijo zaradi cvetja, listnate lončnice ki se gojijo zaradi lepih listov ♪
  3.      lônec  -nca m (ó) 1. posoda valjaste oblike za kuhanje: lonec drži dva litra; ta lonec pušča; ciniti, vezati lonce; postavi lonec na štedilnik; vse je pojedel in še lonec postrgal; pristaviti lonec krompirja; preluknjan, ubit lonec; trilitrski lonec; lonec z vodo / ekonom lonec ali lonec na (zvišani) pritisk v katerem se pod zvišanim pritiskom živilo hitro skuha; emajlirani, glinasti, lončeni lonci / lonec mleka // pog. vsebina lonca: lonec kipi; sam je pojedel ves lonec 2. posoda za okrasne rastline, navadno glinasta: presaditi rastlino v večji lonec; lonci s cvetočimi pelargonijami / cvetlični lonec ● ekspr. ni imela kaj dati v lonec ni imela živeža ne denarja za hrano; ekspr. gledati sosedom v lonec radovedno, vsiljivo zanimati se za njihovo zasebno življenje; ekspr. živeti ob, pri polnih loncih v izobilju; ekspr. moški s črnim loncem na glavi z visokim trdim klobukom ◊ etn. lonec zbijati otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi skuša s palico razbiti lonec; fiz. Papinov lonec posoda, v kateri je zaradi zvišanega tlaka mogoče segreti vodo nad 100° C; geogr. erozijski lonec vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni strugi; metal. livarski lonec manjša posoda za prenašanje tekoče kovine ♪
  4.      longitudinálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. vzdolžen, podolžen, dolžinski: longitudinalna stavba / longitudinalni prerez; longitudinalno krčenje lesa po dolžini ● publ. longitudinalna študija študija, ki proučuje razvoj kake osebe, družbenega pojava v daljši dobi ◊ anat. longitudinalno mišičje; fiz. longitudinalno valovanje valovanje, pri katerem nihajo delci snovi v smeri prenašanja energije, vzdolžno valovanje longitudinálno prisl.: valovati longitudinalno ♪
  5.      lóntovž  -a m (ọ̑) v stari Avstriji uradno poslopje deželnih stanov: dvorana v lontovžu / poslati odposlanstvo na lontovž ♪
  6.      lopár  -ja m (á) 1. lopati podobna priprava za dajanje kruha v peč: jemati z loparjem hlebce iz peči; ropotala je po peči z burklami in loparjem; lopar in omelo // kar je temu podobno: miličnik ustavi promet s službenim loparjem; čistiti sneg s pločnikov z lopatami in loparji za sneg 2. priprava iz ovalne plošče ali mreže v okviru in držaja za udarjanje žoge pri nekaterih športnih igrah: zamahniti z loparjem; prihajal je na igrišče z loparjem pod pazduho / teniški lopar; lopar za namizni tenis ◊ zool. nižje razviti morski rak, ki živi pritrjen vznak na kožnatem peclju, Lepas ♪
  7.      lopáta  -e ž (á) 1. orodje s širokim listom in dolgim držajem za zajemanje, premetavanje sipkega materiala: dati lopato na ramo; metati pesek z lopato / nasaditi lopato; zasaditi lopato v zemljo; njegove roke so kot lopate velike, široke / lopata za kidanje gnoja; list, uho lopate / lopata peska // pog. kolikor se zajame z lopato: vrzi še nekaj lopat k drevescu 2. rabi se samostojno ali s prilastkom lopati podoben del orodja, naprave, stroja: voda se zaganja v lopate in kolesa se vrtijo; lopata mlina na veter; lopata vesla odriva vodo; parnik je gnalo kolo z lopatami / mlinsko kolo na lopate ● publ. lopata arheologov je odkrila ostanke mesta arheologi so jih odkrili z odkopavanjem; ekspr. vi imate drobne roke, jaz pa take lopate velike, široke roke, dlani; zasaditi lopato publ. to društvo je prvo zasadilo lopato je prvo začelo delovati; publ. za novi vrtec je zasadil prvo lopato župan je nakazal začetek gradbenih del s simboličnim izkopom nekaj zemlje; publ. danes so zasadili lopato na največjem letošnjem gradbišču začeli graditi, delati; ekspr. drugi so delali, on pa se je samo na lopato naslanjal ni delal; je pogosto počival ◊ navt. lopata sidra skrajni ploščati del kraka pri sidru; strojn. lopate zavite kovinske plošče v turbinskih strojih; vijačna lopata; zool. lopata končni ploščati del rogovja pri damjaku, losu ♪
  8.      lopátar  -ja m (ȃ) 1. nav. ekspr. delavec, ki dela z lopato: lopatarji in kramparji 2. zool. jelen z lopatastim rogovjem; damjak: čreda lopatarjev ♪
  9.      lopátati  -am nedov. (ȃ) redko 1. metati z lopato: ves dan je lopatal in vozil pesek 2. knjiž. z lopato rezati in obračati zemljo; lopatiti: globoko lopatati ♪
  10.      lopática  -e ž (á) 1. manjšalnica od lopata: a) otrok se igra s kanglico in lopatico; zajeti moko z lopatico / lopatica za pepel / vreči na krsto lopatico prsti b) pomočiti lopatice vesla v vodo / mlinsko kolo na lopatice // priprava za nalaganje jedi: obrniti zrezek z lopatico / lopatica za pecivo 2. orodje v obliki kovinske ploščice z držajem, zlasti za nanašanje barve, kita: delati z lopatico, ne s čopičem; lopatica za kitanje / zidarska lopatica zidarska žlica 3. parna, ploščata trikotna kost na zgornjem delu hrbta: bil je suh, da so mu lopatice kar štrlele; zlom lopatice ◊ alp. lopatica ploščati del cepina; bot. lopatica na vlažnih krajih, med grmovjem ali na sončnih pobočjih rastoča rastlina s srčastimi listi in rumenimi cveti, Ficaria; strojn. lopatice manjše zavite kovinske plošče v turbinskih strojih ♪
  11.      lopátiti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. z lopato rezati in obračati zemljo: spomladi je lopatil in sadil / lopatiti gredice ♪
  12.      lôpiti  -im in lópiti -im dov. (ó ȏ; ọ̄ ọ̑) star. 1. udariti, lopniti: lopiti s kolom po hrbtu; jezno je lopil s pestjo po mizi; lopiti se z dlanjo po nogi / kot kletvica bes te lopi 2. vreči: lopil je knjigo na tla ♪
  13.      lôpniti  -em dov. (ó ȏ) 1. ekspr. udariti, navadno s čim ploskim: lopniti konja po hrbtu; prijateljsko je lopnil znanca po rami; lopniti s knjigo po glavi; lopniti se z dlanjo po prsih // udariti sploh: molči, sicer te lopnem; pren. na sestanku so lopnili tudi po njem 2. ekspr. plosko pasti: lopniti na tla; lopnil je v sneg 3. žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: že spet je lopnil ● ekspr., redko ušla je od doma, je lopnil hitro rekel; ekspr. nekje so lopnila vrata se glasno zaprla; ekspr., redko kar takole lopne v hišo nepričakovano pride ♪
  14.      lopotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) redko 1. plosko, tleskajoče udarjati: lopotala je po krilu, da bi iztepla prah / golob lopota s perutmi 2. ekspr. hitro, nerazumljivo govoriti: niso ga razumeli, ker je lopotal / sosede so lopotale o njenem življenju govorile, pripovedovale ♪
  15.      lopúta  -e ž (ú) 1. priprava za zapiranje odprtine, odpirajoča se navadno navzgor: odpreti loputo na letalu; vzdignil je loputo in se spustil v klet; loputa v stropu 2. teh. vrtljiva plošča v cevi za reguliranje pretoka: pripreti loputo / dušilna loputa ki duši, zmanjšuje tok plina; zapiralna loputa; zračna loputa 3. redko del oblačila, pokrivala, ki se da zavihati: spustil je lopute kučme čez ušesa / hlače na loputo bavtaro ● redko loputa mlina na veter se je zlomila lopata ◊ anat. vsaka od mrenic, ki sestavljajo srčno zaklopko; bot. del, s katerim se glavičasti plod ob dozoritvi podolžno odpre ♪
  16.      lórd  -a m (ọ̑) v Angliji naslov za višjega plemiča: za svoje zasluge je postal lord; drži se kot lord / prvi lord admiralitete minister vojne mornarice; lord kancler najvišji državni dostojanstvenik in predsednik zgornjega doma / kot pristavek k imenu višjega plemiča lord Byron ♪
  17.      lórdski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na lorde: lordski naslov / lordska zbornica zgornji dom ♪
  18.      lórdstvo  -a s (ọ̑) v Angliji 1. lordski naslov: kralj mu je za zasluge podelil lordstvo 2. s svojilnim zaimkom naslov za višjega plemiča: govor njegovega lordstva v parlamentu / kot nagovor vaše lordstvo ♪
  19.      lorénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pokrajino Loreno: slikar Metzinger je bil lorenski priseljenec / lorenski križ križ z dvema neenako dolgima in med seboj precej oddaljenima paroma prečnih krakov ♦ vrtn. lorenska begonija grmičasta begonija, ki pozimi rožnato cvete ♪
  20.      lóri  -ja m (ọ̑) zool. 1. nav. mn. v Aziji in Afriki živeče polopice z velikimi očmi, Lorisidae: iz teme se svetijo oči lorijev 2. zelo pisana papiga, ki ima konec jezika razdeljen v rožene ščetine, Trichoglossus ♪
  21.      lornjét  -a m (ẹ̑) 1. nekdaj očala z držajem za eno oko ali obe očesi: dama je dvignila k očem svoj lornjet; lornjet z dragocenim držajem 2. knjiž., redko daljnogled z majhno povečavo, navadno za gledališče; kukalo: upreti svoj lornjet na oder ♪
  22.      lornjón  -a m (ọ̑) 1. nekdaj očala z držajem za eno oko ali obe očesi: dvignila je lornjon k očem; gledati skozi lornjon 2. knjiž., redko ščipalnik, nanosnik: nositi lornjon ♪
  23.      lósos  -a m (ọ̑) velika riba, ki živi v severnem delu Atlantskega oceana in se hodi drstit v zgornji tok rek, potokov: drstitev lososov; lov na losose / prekajen losos ♪
  24.      lóški  -a -o prid. (ọ̑) nar. vzhodno necepljen, divji, samorasel: loške češnje ♪
  25.      loteríja  -e ž (ȋ) 1. organizirana igra na srečo, pri kateri o dobitku določa izžrebanje srečke: igrati loterijo, na loteriji; na loteriji je zadel dva milijona; vesel je, kot bi zadel glavni dobitek na loteriji / blagovna loterija pri kateri so dobitki samo v blagu; denarna loterija pri kateri so dobitki samo v denarju; razredna loterija; pren., ekspr. žena je bila zanj največji dobitek v življenjski loteriji 2. ekspr., v povedni rabi kar je tvegano in glede uspešnosti odvisno od sreče: zakon, življenje je loterija ● ekspr. če bi dobil to službo, bi bila prava loterija nepričakovana sreča; zastar. društvo je priredilo loterijo tombolo ♪

   11.476 11.501 11.526 11.551 11.576 11.601 11.626 11.651 11.676 11.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA