Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (11.401-11.425)


  1.      líčkanje  -a s (ȋ) 1. glagolnik od ličkati: ličkanje jim je šlo hitro od rok / povabiti na ličkanje; razpoloženje pri ličkanju je bilo veselo 2. krovni listi, odstranjeni s koruznega storža: napolniti blazino z ličkanjem; šumenje ličkanja; copate iz ličkanja ♪
  2.      líčnik 1 -a m (ȋ) les. skobljič za končno izgladitev ploskve: ličnik in kosmač ♪
  3.      lído  -a m (ȋ) knjiž., redko peščena obala, plaža: hoditi po lidu ♦ geogr. podolžna sipina, ki loči zaliv ali obrežno jezero od morja ♪
  4.      ligatúra  -e ž (ȗ) 1. tisk. znak, črka, ki nastane iz spojitve, združitve dveh ali več deloma poenostavljenih črk: prebrati ligaturo; uporabiti ligaturo & 2. muz. znak v obliki loka, ki povezuje dve ali več not, vezaj: napisati ligaturo 3. med. podveza, podvezovanje: ligatura žile ♪
  5.      lignín  -a m (ȋ) kem. organska spojina, ki je pomembna sestavina celičnih sten lesnatih rastlin: celuloza in lignin ♪
  6.      ligúster  -tra m (ú) vrtn. grm s suličastimi ali ovalnini listi, belimi cveti v socvetjih in črnimi jagodami, Ligustrum: živa meja iz ligustra ♪
  7.      líh  -a -o prid. (ȋ ȋ) ki ni deljiv z dve: hiše na tej strani imajo lihe številke ♦ mat. liha funkcija funkcija, ki je središčno somerna glede na koordinatno izhodišče; liho število naravno število, ki ni deljivo z dve ♪
  8.      lihopŕst  -a m (ȓ r̄) nav. mn., zool. lihoprsti kopitarji ♪
  9.      lihopŕst  -a -o prid. (ȓ r̄) zool. ki ima en prst ali tri prste: ta žival je lihoprsta / lihoprsti kopitarji ♪
  10.      líj  -a m (ȋ) knjiž. lijak: stekleni liji / dno mogočnega apnenčastega lija ♪
  11.      liják  -a m (á) 1. priprava za zlivanje tekočine v posodo skozi majhno odprtino: z lijakom doliti vina v steklenico; pločevinast, steklen lijak; grlo lijaka ∙ ekspr. ti bi rad, da bi ti vlivali znanje z lijakom da bi ga pridobil brez prizadevanja, truda; šalj. nürnberškega lijaka ni ni načina, ki bi omogočal pridobivanje znanja brez prizadevanja, truda // kar je po obliki ali funkciji podobno lijaku: v globino se spušča strm lijak in kmalu preide v navpične stene; granate so izkopale globoke lijake; napravil je z dlanmi lijak, jih nastavil na usta in zaklical / prah se v lijaku vrtinči kvišku 2. na zid pritrjena posoda za odtok odvečne, umazane vode: zliti pomije v lijak; umiti si roke pri lijaku / kuhinjski lijak; vodovodni lijak / lijak dobro požira, je zamašen odvodna cev pri tej posodi ◊ agr. lijak za seno jašek, po katerem se spušča seno v hlev; jašek za seno; meteor. lijak tornada osrednji del tornada, v katerem je zračni pritisk izredno znižan; teh. polnilni lijak del priprave, naprave, skozi katerega se stresa, daje material vanjo ♪
  12.      lijákast  -a -o prid. (á) podoben lijaku: lijakaste grape; granate so izkopale lijakaste jame; zvrtati lijakasto luknjico / obleka z lijakastimi rokavi; lijakasto ustje reke ♦ bot. lijakasti cvet cvet z lijakasto podaljšanim cvetnim vencem lijákasto prisl.: dohod se lijakasto razširi ♪
  13.      líjast  -a -o prid. (ȋ) knjiž. lijakast: granata je izkopala lijasto jamo / lijasto ustje reke líjasto prisl.: lijasto se zoževati ♪
  14.      lík 1 -a m (ȋ) 1. oseba kot literarna, dramska upodobitev: podati življenjsko pristen lik; igralec je ustvaril prepričljiv lik te zgodovinske osebe; filmski, igralski, odrski liki; to je najlepši ženski lik v njegovih romanih; liki v tragediji; ekspr. Shakespearova galerija človeških likov / dramski lik // s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: igralec je dobro podal lik gizdalina; junaški lik iz naše revolucije; lik borca in heroja / z oslabljenim pomenom vzgajati socialistični lik človeka 2. knjiž., navadno s prilastkom likovno upodobljen predmet ali živo bitje; kip, podoba: lesen lik sejalca; lik zveri; lik iz kamna; lik na kovancu; znamke s pesnikovim likom; pren. duhovni lik pesnika ∙ knjiž. njen lik mu je vedno pred očmi obraz, podoba, postava 3. kar je likovno upodobljeno sploh: risati po pesku nekakšne like; okrasni liki na ploskvi 4. geom. tvorba, sestavljena iz točk, premic in ravnin: izračunati ploščino lika / enakokotni lik; ploskovni, prostorski lik; podobni, skladni liki; raznostranični lik / geometrijski lik 5. igr. obrazec, razdeljen v kvadrate, v katere se vnašajo določene rešitve: vpisati besedo, črko v lik / magični lik pri katerem se iste besede ponovijo vodoravno in navpično tako, da se križajo ◊ šport. lik kar nastane ob spremembi smeri na smučeh; skupina med seboj povezanih elementov umetnostnega drsanja; obvezni liki liki umetnostnega drsanja, ki so glede na težavnost, izvajanje in število ponovitev natančno predpisani ♪
  15.      líkar  -ja m (ȋ) kdor se poklicno ukvarja z likanjem: barvarji oblek in likarji ◊ zool. hrošč, katerega ličinka uničuje ličje sadnega drevja, Scolytus ♪
  16.      líkati  -am nedov. (ȋ) 1. potegovati z vročim likalnikom po tkanini, da se zgladi: gospodinja pere in lika; likati hlače, perilo; likati obleko na lice, narobe / likati na oglje z likalnikom na oglje; likati z vlažno krpo da se med likalnik in tkanino polaga vlažna krpa // delati kaj gladko, nezmečkano: likati pod pritiskom; likati s strojem ♦ usnj. likati usnje 2. knjiž. slovnično, stilno izboljševati: likati svojo govorico; likati jezik; likati verze 3. knjiž. vzgajati, oblikovati: učiti in likati mladino; likal se je v dobrega borca; likati se pri Cankarju / likati svoj slikarski dar 4. star. loščiti, svetliti: likati čevlje, nohte ♪
  17.      líkof  -a m (ȋ) zlasti v kmečkem okolju pojedina, pitje po končanem večjem (gradbenem) delu, po sklenjeni kupčiji: hiša je dokončana, zvečer bomo imeli likof / piti likof; dati za likof ∙ pog. kdaj bo likof kdaj bo delo končano ♪
  18.      líkoven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na umetnost oblikovanja in upodabljanja: likovni elementi; moderen likovni izraz; likovni svet japonskih grafikov; likovna kritika, kultura; velike likovne stvaritve / obiskovati likovni krožek na šoli; likovni pedagog; razstavljati v likovnem salonu; likovni umetnik / likovna oprema knjige / najboljša dela naše likovne umetnosti slikarstva, kiparstva, arhitekture ♦ šol. likovni pouk učni predmet, pri katerem se poučujejo osnove risanja, slikanja in oblikovanja líkovno prisl.: likovno upodobiti zgodovinski prizor ♪
  19.      líkovnik  -a m (ȋ) publ. likovni umetnik, upodabljajoči umetnik: razstava del starejših slovenskih likovnikov; likovniki, skladatelji, pesniki ♪
  20.      líktor  -ja m (ȋ) pri starih Rimljanih uslužbenec, ki nosi pred visoko uradno osebo liktorski sveženj: pred konzulom so stopali liktorji ♪
  21.      líktorski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na liktorje: liktorske dolžnosti / liktorski snop v fašistični Italiji butara, sveženj šib z vanj zataknjeno sekiro kot simbol fašizma; liktorski sveženj pri starih Rimljanih butara, sveženj šib z vanj zataknjeno sekiro kot simbol oblasti ♪
  22.      likvidácija  -e ž (á) 1. nav. ekspr. odprava, uničenje, odstranitev: likvidacija kolonializma, nepismenosti, oborožitve / likvidacija dolgov / publ. levo krilo stranke zahteva voditeljevo politično likvidacijo 2. jur. prenehanje obstoja gospodarske organizacije: izvesti likvidacijo / redna likvidacija; prisilna likvidacija stečaj // v zvezi z v postopek za to prenehanje: iti, preiti v likvidacijo; biti v likvidaciji; zadruga v likvidaciji 3. usmrtitev po nalogu organizacije, gibanja ali posameznika: opraviti likvidacijo / množične likvidacije prebivalstva ◊ adm. presoja pravilnosti knjigovodske listine in njena priprava za nadaljnjo obravnavo ♪
  23.      likvidacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na likvidacijo: likvidacijski ukrepi kolonizatorjev / likvidacijski odbor; uveden je likvidacijski postopek / to taborišče je bilo izrazito likvidacijsko taborišče ◊ ekon. likvidacijska masa premoženje dolžnika, ki je v likvidaciji ♪
  24.      likvidátor  -ja m (ȃ) 1. nav. ekspr. kdor kaj odpravi, uniči, odstrani: likvidatorji narodnih manjšin 2. jur. kdor izvaja postopek redne likvidacije: opravljati posle likvidatorja 3. kdor koga usmrti po nalogu organizacije, gibanja ali posameznika: določiti likvidatorja 4. uslužbenec v likvidaturi: likvidator osebnih dohodkov, računov ◊ polit. pristaš likvidatorstva ♪
  25.      likvidátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na likvidatorje ali likvidatorstvo: biti dodeljen likvidatorski enoti / likvidatorska smer v partiji ♪

   11.276 11.301 11.326 11.351 11.376 11.401 11.426 11.451 11.476 11.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA