Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jezikavo (6)

1.      jezikávost  -i ž (á) ekspr. lastnost jezikavega človeka: ni mogel prenašati njene jezikavosti ♪
2.      bábišče  -a s (á) redko babše: Dacarka je suho, jezikavo babišče (I. Cankar) ♪
3.      besedíčnost  -i ž (ȋ) ekspr. gostobesednost, zgovornost: neukrotljiva besedičnost dečkov; ženska besedičnost / jo bo že minila njena besedičnost jezikavost ♪
4.      góbčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gobec: gobčna odprtina / nizko ima zelo gobčno ženo klepetavo, jezikavo ♪
5.      prenekatérikrat  prisl. (ẹ̄) knjiž., ekspr. velikokrat, mnogokrat: take očitke je prenekaterikrat slišal od brata; zaradi jezikavosti je bil že prenekaterikrat tepen ♪
6.      ženščè  -éta tudi žénšče -ta s (ȅ ẹ́; ẹ́) slabš. drobna ženska, navadno starejša: ženšče je omagalo pod bremenom; šibko ženšče // ženska sploh: jezikavo ženšče ♪