Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jezikave (2)

1.      jezikávec  -vca m (ȃ) ekspr. kdor (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: bil je neznosen jezikavec ♪
2.      jezikávost  -i ž (á) ekspr. lastnost jezikavega človeka: ni mogel prenašati njene jezikavosti ♪