Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jezikava (4)

1.      besedíčen  -čna -o prid. (ȋ ȋ) ekspr. gostobeseden, zgovoren: bil je besedičen, a ne sladkobeseden / besedična branjevka jezikava ♪
2.      dácarka  -e ž (ā) star. dacarjeva žena: jezikava dacarka ♪
3.      jezikàv  -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. ki (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: jezikava ženska // ki (rad) predrzno ugovarja, odgovarja: jezikavi otroci ♪
4.      notárka  -e ž (ā) star. notarjeva žena: jezikava notarka; dacarka in notarka ♪