Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
jeva (595-619)
- zastrupljevánje -a s (ȃ) zastrupljanje: zastrupljevanje rib ♪
- zastrupljeváti -újem nedov. (á ȗ) zastrupljati: zastrupljevati miši / zastrupljevati razpoloženje med ljudmi ♪
- zasužnjeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor koga zasužnjuje: upreti se zasužnjevalcu / ekspr. zasužnjevalci naroda ♪
- zasužnjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zasužnjevanje: zasužnjevalne težnje / zasužnjevalen odnos do otrok ♪
- zasužnjevánje -a s (ȃ) glagolnik od zasužnjevati: zasužnjevanje ujetnikov / zasužnjevanje narodov; duševno, gospodarsko zasužnjevanje ♪
- zasužnjeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela: zasužnjevati ljudi 2. ekspr. delati, da je kdo komu podrejen, od koga odvisen: gospodar jih vse bolj zasužnjuje / gospodarsko zasužnjevati sosednje države / duševno zasužnjevati koga / stroji zasužnjujejo človeka zasužnjujóč -a -e: zasužnjujoč odnos zasužnjeván -a -o: zasužnjevan narod ♪
- zatajevánje -a s (ȃ) glagolnik od zatajevati: zatajevanje bolečin / nenehno zatajevanje se ji je zazdelo nesmiselno ♪
- zatajeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. tajiti: zatajeval je, da bi ga poznal; ni moja navada, da bi zatajeval, kar sem storil; trdovratno zatajevati 2. prikrivati: zatajevati svoje nazore / s težavo zatajevati bolečine, nejevoljo; nista zatajevala zadovoljstva nad zmago zatajeváti se 1. vesti se tako, da na zunaj ni vidno, kaj kdo misli, kako čustvuje: zdaj se ji ni več treba zatajevati, lahko se smeje ali joče 2. rel. zavestno se odrekati užitkom, ugodnostim: kot redovnik se je vse življenje zatajeval zatajeván -a -o: zatajevan jok, smeh; zatajevana želja; zatajevana čustva
♪
- zatemnjevánje -a [tǝm] s (ȃ) glagolnik od zatemnjevati: zatemnjevanje luči ♪
- zatemnjeváti -újem [tǝm] nedov. (á ȗ) 1. z zakrivanjem delati, da kaj ne prepušča, ne oddaja svetlobe: zatemnjevati luči; zatemnjevati okna / ekspr. oblaki zatemnjujejo luno zakrivajo // na tak način delati, da je kje temno: zatemnjevati prostor; zatemnjevati z zavesami 2. knjiž. delati, da postane kaj neizrazito, nejasno: zatemnjevati osnovno misel knjige; zatemnjevati ozadje neprijetnih dogodkov 3. knjiž. delati kaj mrko, neprijazno: skrbi so mu zatemnjevale čelo / problemi mu zatemnjujejo življenje 4. knjiž. povzročati, da je kaj deležno manjše pozornosti; zasenčevati: ta napaka zatemnjuje druge ♪
- zatesnjeváti -újem nedov. (á ȗ) zapirati, zmanjševati reže, da tekočina ne uhaja: zatesnjevati pipe; zatesnjevati z gumo / redko zatesnjevati špranje v steni zadelovati ♪
- zatrjeválen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki izraža, vsebuje zatrjevanje: zatrjevalne izjave ♪
- zatrjevánje -a s (ȃ) glagolnik od zatrjevati: njegovo zatrjevanje jih je prepričalo; po zatrjevanju navzočih je bilo tako; zatrjevanje in zanikovanje ♪
- zatrjeváti -újem nedov. (á ȗ) izražati kako misel, kot da je v skladu z resničnostjo: zatrjeval je, da je vozil previdno; zatrjevali so, da ničesar ne prikrivajo; vztrajno, z gotovostjo, ekspr. sveto zatrjevati / mnogi zatrjujejo, da je kajenje škodljivo mislijo, menijo / knjiž. zakon jim zatrjuje pravico do pritožbe zagotavlja / dekleti sta pridni, je zatrjevala mati govorila zatrjujóč -a -e: opravičil se je, zatrjujoč, da se bo drugič bolj potrudil; zatrjujoče besede zatrjeván -a -o: dokazi za zatrjevana dejstva ♪
- zavojeválec -lca [u̯c] m (ȃ) knjiž. osvajalec: fašistični zavojevalci; boj proti zavojevalcem / zavojevalec vrhov / zavojevalec ženskih src ♪
- zavojeválen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. osvajalen: zavojevalni načrt; zavojevalna politika / zavojevalne vojne / zavojevalne čete ♪
- zavojeválski -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) knjiž. osvajalski: zavojevalska vojska / zavojevalska politika ♪
- zavojevánje -a s (ȃ) knjiž. osvojitev: zavojevanje novih dežel / zavojevanje ljudstev ♪
- zavojevátelj -a m (ȃ) star. osvajalec: oboroženi zavojevatelji / ljubezenski zavojevatelj ♪
- zavojeváti -újem dov. (á ȗ) knjiž. osvojiti: zavojevati sosednje dežele / zavojevati druge narode / pianist je s svojo igro zavojeval občinstvo / zavojevati dekle ● knjiž., ekspr. zavojevati bogat plen pridobiti si ga pri osvajanju; publ. zavojevati trg začeti prodajati na njem zavojeván -a -o: zavojevane dežele ♪
- zedinjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zedinjevanje: zedinjevalen proces / zedinjevalni politični program ♪
- zedinjevánje -a s (ȃ) glagolnik od zedinjevati: zedinjevanje tako različnih stališč ni imelo pravega uspeha / pospeševati zedinjevanje narodov združevanje ♪
- zedinjeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati kaj enotno, složno: zedinjevati ljudi, narode / zedinjevati mnenja enotiti 2. knjiž. združevati, povezovati: zedinjevati ljudi sorodnih poklicev; gospodarsko, politično zedinjevati zedinjeváti se postajati enakih misli, istega mnenja: o tem se postopoma zedinjujejo ♪
- zgrajevánje -a s (ȃ) glagolnik od zgrajevati: zgrajevanje elektrarne / zgrajevanje novih razmer; prim. izgrajevanje ♪
- zgrajeváti -újem nedov. (á ȗ) delati z (gradbenim) materialom, da kaj nastane; graditi: zgrajevati elektrarne / organizem zgrajuje različne snovi; vitamini se zgrajujejo v rastlinah; prim. izgrajevati ♪
470 495 520 545 570 595 620 645 670 695