Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jeva (576-600)



  1.      zapeljevánje  -a s () glagolnik od zapeljevati: zapeljevanje h kraji / zapeljevanje deklet
  2.      zapeljeváti  -újem nedov.) 1. prizadevati si, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, navadno neprimernega: zapeljevati koga v krajo, zločin / obtoževali so ga, da s svojimi nauki zapeljuje ljudi // ekspr., v zvezi z v delati, povzročati, da kdo pride v kako stanje: okoliščine so ga zapeljevale v skušnjavo, da bi dogajanje spreminjal / bogastvo ga je zapeljevalo v lahkomiselnost // ekspr., v zvezi z v delati, povzročati, da kdo kaj naredi sploh: s svojimi šalami je zapeljeval ljudi v smeh / tišina ga je zapeljevala v samogovor 2. prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: zapeljevati koga s svojo lepoto; zapeljevati koga brez uspeha // prizadevati si navadno z laskanjem, obljubami doseči, da kdo privoli v spolni odnos: zapeljevati neizkušeno dekle; zapeljevati komu ženo
  3.      zaplenjeváti  -újem nedov.) 1. odvzemati premoženje ali del premoženja kot del kazni: zaplenjevati premoženje sodelavcem okupatorja // uradno odvzemati kaj sploh: zaplenjevati hrano, orožje 2. odvzemati pravico do razpečavanja določenih tiskanih stvari: zaplenjevati časopise, knjige
  4.      zaplinjevánje  -a s () glagolnik od zaplinjevati: uničevanje mrčesa z zaplinjevanjem prostorov
  5.      zaplinjeváti  -újem nedov.) s plinom razkuževati: zaplinjevati prostore / zaplinjevati mrčes uničevati ga s plinom
  6.      zaplojeváti  -újem nedov.) redko zaplajati: zaplojevati rake v potoku
  7.      zapolnjevánje  -a [n] s () glagolnik od zapolnjevati: zapolnjevanje rež z malto; sredstvo za zapolnjevanje / zapolnjevanje notranje praznote
  8.      zapolnjeváti  -újem [n] nedov.) s kako snovjo delati, da prazen prostor v čem, med čim preneha obstajati: zapolnjevati jamice, reže; pren. pogovori so ji zapolnjevali čustveno praznino; zapolnjevati vrzeli v raziskovanju preteklosti // delati, da so prazni deli kake površine polni: zapolnjevati strani z ilustracijami ● publ. množični prizori zapolnjujejo prizorišče popolnoma napolnjujejo; publ. ustvarjalno zapolnjevati čas preživljati
  9.      zapomnjeváti si  -újem si nedov.) zapominjati si: zapomnjevati si imena
  10.      zaskrbljeváti  -újem nedov.) publ. vzbujati skrb, vznemirjati: naraščajoča nestrpnost med ljudmi vedno bolj zaskrbljuje / gospodarsko stanje nas zaskrbljuje zaskrbljujóč -a -e: zaskrbljujoč gospodarski položaj; podatek je zaskrbljujoč; prisl.: bolezen se zaskrbljujoče širi
  11.      zaslepljevánje  -a s () glagolnik od zaslepljevati: zaslepljevanje nasproti vozečega voznika / zaslepljevanje ljudi
  12.      zaslepljeváti  -újem nedov.) večkrat zaslepiti: zaslepljevali so jih žarometi nasproti vozečih avtomobilov / bliski so ga zaslepljevali / ekspr. uspehi jih zaslepljujejo slepijo / ekspr. zaslepljevati ljudi z utopičnimi teorijami zaslepljujóč -a -e: zaslepljujoč blisk; zaslepljujoča strast
  13.      zastekljeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor se poklicno ukvarja z zastekljevanjem: zaposliti zastekljevalca in parketarja
  14.      zastekljevánje  -a s () glagolnik od zastekljevati: zastekljevanje oken
  15.      zastekljeváti  -újem nedov.) zapirati kako odprtino s steklom, vstavljenim, nameščenim vanjo: sosedu je pomagal zastekljevati okna
  16.      zastranjeváti  -újem nedov.) knjiž. odmikati se, oddaljevati se od obravnavanega: zastranjevati v razpravi zastranjujóč -a -e: zastranjujoče pisanje
  17.      zastrupljeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor zastruplja: kaznovati zastrupljevalca / zastrupljevalec vodnjakov / ekspr. zastrupljevalec javnosti / ekspr. jedrska elektrarna je nevaren zastrupljevalec okolja onesnaževalec
  18.      zastrupljeválka  -e [k tudi lk] ž () ženska oblika od zastrupljevalec: priznala je, da je zastrupljevalka
  19.      zastrupljeválnica  -e ž () stavba, prostor za zastrupljanje koga: zastrupljevalnica v koncentracijskem taborišču
  20.      zastrupljevánje  -a s () zastrupljanje: zastrupljevanje rib
  21.      zastrupljeváti  -újem nedov.) zastrupljati: zastrupljevati miši / zastrupljevati razpoloženje med ljudmi
  22.      zasužnjeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor koga zasužnjuje: upreti se zasužnjevalcu / ekspr. zasužnjevalci naroda
  23.      zasužnjeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na zasužnjevanje: zasužnjevalne težnje / zasužnjevalen odnos do otrok
  24.      zasužnjevánje  -a s () glagolnik od zasužnjevati: zasužnjevanje ujetnikov / zasužnjevanje narodov; duševno, gospodarsko zasužnjevanje
  25.      zasužnjeváti  -újem nedov.) 1. delati, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela: zasužnjevati ljudi 2. ekspr. delati, da je kdo komu podrejen, od koga odvisen: gospodar jih vse bolj zasužnjuje / gospodarsko zasužnjevati sosednje države / duševno zasužnjevati koga / stroji zasužnjujejo človeka zasužnjujóč -a -e: zasužnjujoč odnos zasužnjeván -a -o: zasužnjevan narod

   451 476 501 526 551 576 601 626 651 676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA