Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
jeva (545-569)
- vseljevánje -a s (ȃ) glagolnik od vseljevati: pomagati pri vseljevanju ♪
- vseljeváti -újem nedov. (á ȗ) delati, da kdo pride prebivat v kak prostor, stavbo: vseljevati ljudi v nove bloke vseljeváti se prihajati prebivat v kak prostor, stavbo: vseljevati se v nova naselja; pren., ekspr. dvom se je začel vseljevati v njegovo srce ♪
- vsiljevánje -a s (ȃ) glagolnik od vsiljevati: vsiljevanje daril / vsiljevanje mnenja, stališč, volje koga / opravičil se ji je za svoje vsiljevanje ♪
- vsiljeváti -újem nedov. (á ȗ) prizadevati si doseči, dosegati pri kom, da kljub odporu kaj vzame, sprejme: vsiljevati kupcem blago; vsiljevati gostom pijačo / vsiljevati komu svoje mnenje, nazore, voljo; vsiljevati komu svoje prijateljstvo / vsiljevati tujo oblast, upravo // s prizadevanjem dosegati pri kom, da pristane na kako razmerje s kom: vsiljevala mu je svojo hčer; vsiljeval se jim je za svetovalca, vodnika / ekspr. rada se vsiljuje moškim; kaj se vsiljuješ, saj vidiš, da te ne marajo vsiljeváti se nezaželeno pojavljati se v zavesti: ta misel, predstava se mu vsiljuje čedalje močneje / v spomin se mu vsiljujejo pretekli dogodki / ekspr. vsiljuje se mu sklep, da so to storili nalašč
sklepa ♪
- vzbujeválen -lna -o prid. (ȃ) elektr. vzbujalen: vzbujevalni tok; vzbujevalna napetost ♪
- vzbujeválnik -a m (ȃ) med. priprava, ki z električnimi impulzi spodbuja bitje srca; spodbujevalnik: imeti vzbujevalnik / srčni vzbujevalnik ♪
- vzgojeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) zastar. vzgojitelj: vzgojevalci mladine ♪
- vzgojeválen -lna -o prid. (ȃ) zastar. vzgojen: vzgojevalni pripomočki / vzgojevalni in izobraževalni cilji ♪
- vzgojevalíšče -a s (í) zastar. vzgojna ustanova: šole in vzgojevališča / deško, vojaško vzgojevališče // zavod za mladoletne prestopnike: sprejeli so ga v vzgojevališče ♪
- vzgojeválnica -e ž (ȃ) zastar. vzgojna ustanova: šole, gluhonemnice in druge vzgojevalnice ♪
- vzgojeváti -újem nedov. (á ȗ) zastar. vzgajati: poučevati in vzgojevati / vzgojevati sadno drevje ♪
- vznemirjeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor vznemirja: vznemirjevalec družbe / vznemirjevalec duha ♪
- vznemirjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vznemirjanje: vznemirjevalna akcija / vznemirjevalna vloga pesmi ♪
- vznemirjeváti -újem nedov. (á ȗ) vznemirjati: marsikaj ga vznemirjuje vznemirjujóč -a -e: vznemirjujoča novica; prihodnost je vznemirjujoča; prisl.: vznemirjujoče pisati ♪
- vzrejeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor vzreja živali: vzrejevalec angorskih mačk ♪
- vzrejevalíšče -a s (í) vzrejališče: vzrejevališče konj, piščancev ♪
- zabranjeváti -újem nedov. (á ȗ) star. preprečevati: zabranjevati požare / zabranjevali so jim stike s sosedi prepovedovali ♪
- zadovoljevánje -a s (ȃ) glagolnik od zadovoljevati: zadovoljevanje lakote, spolnega nagona / zadovoljevanje partnerja ♪
- zadovoljeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. z dovolj veliko količino, mero česa potrebnega, zaželenega delati, da kdo preneha čutiti, imeti to, kar izraža dopolnilo: zadovoljevati nagone, potrebe; zadovoljevati želje po igri, plesu / zadovoljevati zahteve, publ. zahtevam izpolnjevati jih, ustrezati jim 2. delati, povzročati, da je kdo zadovoljen, ker to, kar izraža osebek, ustreza njegovim potrebam, željam, zahtevam: delo ga zadovoljuje; površen odgovor ne zadovoljuje pravega raziskovalca / publ.: poslano blago nas ne zadovoljuje s poslanim blagom nismo zadovoljni; učbenik zaradi številnih strokovnih napak ne zadovoljuje nima ustreznih kvalitet 3. povzročati, omogočati, da kdo doseže vrhunec in sprostitev spolne vzdraženosti: zadovoljevati svojega partnerja
zadovoljeváti se z orodnikom biti zadovoljen s čim slabšim, kot se želi, pričakuje: zamudniki se bodo morali zadovoljevati s slabšimi sedeži zadovoljujóč -a -e: nadaljevati delo, zadovoljujoč se z delnimi uspehi; zadovoljujoča domačnost ∙ publ. izid meddržavnih razgovorov je zadovoljujoč zadovoljiv ♪
- zagrajeváti -újem nedov. (á ȗ) z nameščanjem česa omejevati kak prostor, da je dostop, gibanje onemogočeno: zagrajevati vhode / zagrajevati vrata z omarami / redko zagrajevati travnike ograjevati // v zvezi zagrajevati pot onemogočati komu prehod: zagrajeval je sosedom pot čez travnik; pren., ekspr. nihče mu ni zagrajeval poti do uspeha zagrajeváti se knjiž. delati se nedostopnega za kaj: zagrajeval se je pred sorodniki ♪
- zagrenjeváti -újem nedov. (á ȗ) greniti: take neprijetnosti so jim zagrenjevale življenje / to je razburjalo in zagrenjevalo ljudi ♪
- zahvaljevánje -a s (ȃ) glagolnik od zahvaljevati se: zahvaljevanje dobrotniku, gostitelju; po daljšem zahvaljevanju so se poslovili ♪
- zahvaljeváti se -újem se nedov. (á ȗ) 1. izražati hvaležnost: zahvaljevati se darovalcem; zahvaljevati se za denar, prijaznost; star. zahvaljevati komu, koga za nasvet / kot vljudnostna fraza za prijaznost se vnaprej lepo zahvaljujem 2. vljudno odklanjati, zavračati kaj: zahvaljeval se je za ponudbe, češ da pomoči več ne potrebuje / ne, za takšno pomoč se zahvaljujem zahvaljujóč se -a -e: poslovili so se, zahvaljujoč se drug drugemu ● publ. zmagali so, zahvaljujoč se dobri igri v drugem delu tekme zaradi dobre igre ♪
- zaklinjeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) po ljudskem verovanju zaklinjalec: zaklinjevalec dežja ♪
- zakraljeváti -újem dov. (á ȗ) 1. postati kralj, zavladati kot kralj: po smrti starega kralja je zakraljeval njegov sin / kdaj bo zakraljeval kralj Matjaž // ekspr. postati kje neomejen gospodar: deželi so zakraljevali tujci; zakraljevati na kmetiji / zlo je zakraljevalo nad dobrim 2. ekspr. pojaviti se z močno izraženimi značilnostmi: v naravi spet zakraljuje pomlad / tišina zakraljuje nad vasjo 3. ekspr. pojaviti se, dvigniti se nad čim: nad pokrajino so zakraljevali visoki tovarniški dimniki ♪
420 445 470 495 520 545 570 595 620 645