Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jeva (51-75)


  1.      izpopolnjeváti  -újem tudi spopolnjeváti -újem [u̯n] nedov. (á ȗ) 1. delati kaj bolj popolno, dovršeno: izpopolnjevati izdelke; širiti in izpopolnjevati obrat; izpopolnjevati stroj / izpopolnjevati vzgojo; človeški govor se je v tisočletjih izpopolnjeval 2. dodajati manjkajoče, nadomeščati: izpopolnjevati zaloge / partija je izpopolnjevala svoje vrste z najboljšimi borci 3. z dodatnim izobraževanjem dosegati večjo strokovnost, večje znanje: izpopolnjevati znanje; izpopolnjevati se v pisanju; strokovno se izpopolnjevati izpopolnjeváti se tudi spopolnjeváti se 1. postajati boljši, popolnejši, zlasti v moralnem pogledu: z delom se je notranje izpopolnjeval 2. predstavljati, ustvarjati skladno celoto: pravili se med seboj izpopolnjujeta ♪
  2.      izposojeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor izposoja: izposojevalec avtomobilov, filmov, športnih rekvizitov 2. kdor si izposoja: v knjižnici se je povečalo število mladih izposojevalcev ♪
  3.      izposojeválen  tudi sposojeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izposojanje: izposojevalna pravila / izposojevalni čas / izposojevalna knjižnica ♪
  4.      izposojeválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od izposojevalec: zaposlila se je kot izposojevalka ♪
  5.      izposojeválnica  tudi sposojeválnica -e ž (ȃ) prostor, kjer se izposoja: knjižnica ima izposojevalnico in čitalnico; poleg bifeja so uredili izposojevalnico športne opreme // ustanova, ki izposoja: izposojevalnica filmov ♪
  6.      izposojevalnína  -e ž (ȋ) izposojnina: knjižnica se ne more vzdrževati samo z izposojevalnino ♪
  7.      izposojevánje  tudi sposojevánje -a s (ȃ) glagolnik od izposojevati: izposojevanje avtomobilov / izposojevanje besed od drugih narodov ♪
  8.      izposojeváti  -újem tudi sposojeváti -újem nedov. (á ȗ) dajati komu v začasno uporabo, z obveznostjo, da se to vrne in plača odškodnina: izposojevati avtomobile / knjižnica izposojuje ob torkih izposojeváti si tudi sposojeváti si 1. dobivati v začasno uporabo, z obveznostjo, da se to vrne: izposojevati si denar, knjige 2. jemati, prevzemati: izposojevati si besede iz drugih jezikov ♪
  9.      izpraznjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izpraznjevanje: izpraznjevalna priprava ♦ teh. izpraznjevalni ventil ♪
  10.      izpraznjevánje  tudi spraznjevánje -a s (ȃ) glagolnik od izpraznjevati: izpraznjevanje posode / izpraznjevanje črevesja; izpraznjevanje seča iz mehurja / izpraznjevanje gostiln, stanovanj ♪
  11.      izpraznjeváti  -újem tudi spraznjeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da v čem ne bi bilo več določene stvari, vsebine: izpraznjevati posodo; poštni nabiralnik izpraznjujejo vsak dan; mehanično izpraznjevati smetnjake / izpraznjevati pepel iz peči ∙ ekspr. ves večer je izpraznjeval kozarce pil, popival 2. izločati blato, seč: izpraznjevati črevo, mehur; redno si izpraznjevati črevesje 3. delati, da kdo odide, zapusti kak kraj, prostor: izpraznjevati dvorano; trg se je začel izpraznjevati / z vso naglico so izpraznjevali stanovanje ♪
  12.      izrojévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od izrojevati: izrojevanje krompirja / izrojevanje buržoazije; izrojevanje človeške narave ♪
  13.      izrojévati se  -am se nedov. (ẹ́) 1. biol. spreminjati se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov: rastlina, živalska vrsta se izrojeva 2. spreminjati se na slabše sploh: koncept, ki je bil v začetku napreden, se je sčasoma izrojeval ♪
  14.      izseljeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izseljevanje: izseljevalna baza / izseljevalna politika ♪
  15.      izseljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od izseljevati: omejiti izseljevanje; množično izseljevanje; izseljevanje v Ameriko, tujino / prisilno, sezonsko izseljevanje ♪
  16.      izseljeváti  -újem nedov. (á ȗ) povzročati, da kdo zapusti svoje bivališče: okupatorji so naše ljudi zapirali in izseljevali; izseljevati stranke iz hiše izseljeváti se zapuščati svoje bivališče: ljudje so se začeli izseljevati / kmečko prebivalstvo se izseljuje v mesta; množično se izseljevati v tujino ♪
  17.      izsiljeválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor izsiljuje: prišel je v roke izsiljevalcem; ekspr. nesramen, velik izsiljevalec ♪
  18.      izsiljeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izsiljevanje: izsiljevalne metode / izsiljevalno pismo / izsiljevalna skupina ♪
  19.      izsiljeválka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki izsiljuje: je znana izsiljevalka ♪
  20.      izsiljeválski  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na izsiljevalce ali izsiljevanje: izsiljevalske grožnje / izsiljevalska skupina ♪
  21.      izsiljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od izsiljevati: kaznovati koga zaradi izsiljevanja; denarno izsiljevanje; izsiljevanje priznanja; ekspr. to je navadno izsiljevanje / publ. politika izsiljevanja / izsiljevanje prednosti je bilo vzrok nesreče ♪
  22.      izsiljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. hoteti s silo priti do česa: izsiljevati odkupnino / izsiljevati prehod čez obkoljeno ozemlje / voznik osebnega avtomobila je izsiljeval prednost pred tovornjakom 2. s silo dosegati, da kdo kaj naredi, pove: tako dolgo ga je izsiljeval, da mu je izdal skrivnost; z grožnjami izsiljuje ljudi / otrok izsiljuje starše 3. knjiž. povzročati, vzbujati: strah izsiljuje sodelovanje med posamezniki / ponudba izsiljuje povpraševanje ♪
  23.      izstreljeválen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se izstreljuje: izstreljevalna naprava ♪
  24.      izstreljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od izstreljevati: izstreljevanje raket, umetnih satelitov; naprava za izstreljevanje ♪
  25.      izstreljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. potiskati izstrelke iz cevi orožja s pomočjo plinov eksploziva: izstreljevati naboje / topovi so izstreljevali krogle skozi line 2. potiskati in usmerjati s startne naprave proti cilju: izstreljevati vesoljske ladje, umetne satelite ● publ. radij je izstreljeval svoje elektrone skoraj s hitrostjo svetlobe oddajal, seval ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA