Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
jeva (476-500) 
- strjeváti -újem nedov. (á ȗ) delati, da postane kaj trdo, trše: strjevati glino v peči / kri iz rane mu je strjevala lase lepila strjeváti se prehajati iz tekočega stanja v trdno: barva, beton se strjuje; sladoled mešamo, da se enakomerno strjuje; lava se počasi strjuje / kri na rani se strjuje ♪
- strnjevánje -a s (ȃ) glagolnik od strnjevati: strnjevanje kmetijskih površin / strnjevanje revolucionarnih sil ♪
- strnjeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da med posameznimi stvarmi ali njihovimi deli ni presledkov: strnjevati vrsto; čreda se je strnjevala okrog pastirja 2. delati, da dva ali več delov, enot preide v celoto: strnjevati manjše skupine v večje / strnjevati zloge v besede // delati, da postane kaj enotno, enovito: idejno strnjevati partijo ♪
- sužnjeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. biti suženj, opravljati suženjska dela: sužnjevati do smrti; sužnjevati na galeji 2. ekspr. biti podrejen, odvisen: svobodni ljudje nočejo sužnjevati ♪
- svajeváti se -újem se nedov. (á ȗ) nar. vzhodno prepirati se: nehati se svajevati ♪
- učiteljevánje -a s (ȃ) glagolnik od učiteljevati: upokojiti se po dolgoletnem učiteljevanju ♪
- učiteljeváti -újem nedov. (á ȗ) biti učitelj: v tem kraju učiteljuje že dvajset let ♪
- udinjeváti se -újem se nedov. (á ȗ) hoditi na dnino: udinjevati se pri kmetih udinjeváti nekdaj jemati v službo, navadno na kmetijo za eno leto: udinjevati hlapce in dekle; udinjevati se za ovčarja ♪
- uganjeváti -újem nedov. (á ȗ) ugibati: uganjevati misli; uganjevali so, kateri bo zdaj na vrsti / uganke je dobro, uspešno uganjeval reševal / star. ali je prav tako, ne bom uganjeval premišljeval, razglabljal / star. vaščani so o njem uganjevali čudne stvari pravili, govorili ♪
- uglajeváti -újem nedov. (á ȗ) uglajati: uglajevati površino / uglajevati prepire ♪
- umirjeválen -lna -o prid. (ȃ) ki je za umirjanje: umirjevalni kolut / umirjevalne besede pomirjevalne ♪
- umirjeváti -újem nedov. (á ȗ) umirjati: umirjevati čoln / voda se počasi umirjuje / mednarodni položaj se umirjuje ♪
- upepeljeválnica -e ž (ȃ) stavba, prostor, kjer se sežigajo mrliči; krematorij: upepeljevalnica na Žalah ♪
- upepeljeválnik -a m (ȃ) knjiž., redko sežigalna naprava: upepeljevalnik za smeti ♪
- upepeljevánje -a s (ȃ) glagolnik od upepeljevati: upepeljevanje trupel ♪
- upepeljeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. z ognjem, visoko temperaturo spreminjati v pepel: upepeljevati trupla 2. ekspr. povzročati, da kaj zgori, pogori: požari upepeljujejo gozdove ♪
- upesnjevánje -a s (ȃ) glagolnik od upesnjevati: upesnjevanje ljubezni, trpljenja ♪
- upesnjeváti -újem nedov. (á ȗ) izražati, prikazovati v pesmi: upesnjevati vojne dogodke, kmečko življenje ♪
- uplinjevánje -a s (ȃ) glagolnik od uplinjevati: podzemeljsko uplinjevanje premoga ♪
- uplinjeváti -újem nedov. (á ȗ) spreminjati iz trdnega ali tekočega stanja v plinasto: uplinjevati lignit ♪
- upočasnjevánje -a s (ȃ) glagolnik od upočasnjevati: upočasnjevanje vožnje / upočasnjevanje razvoja ♪
- upočasnjeváti -újem nedov. (á ȗ) delati (bolj) počasno: upočasnjevati vožnjo / upočasnjevati proces / alkohol upočasnjuje reflekse / upočasnjevati ritem ♪
- upokojeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kdo po končani zahtevani delovni dobi ni več zaposlen: upokojevati delavce; delavke iz tekstilne industrije se zgodaj upokojujejo 2. knjiž. miriti, pomirjati: upokojevati razburjene ljudi ♪
- upraviteljeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti upravitelj: upraviteljevati posestvo / učiteljevati in upraviteljevati biti ravnatelj ♪
- urejeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor kaj ureja: urejevalec kartoteke, podatkov / urejevalci pravopisa / ekspr. filozofi, politiki in drugi urejevalci sveta / ekspr. glavni urejevalec trga je bila država 2. knjiž. regulator: urejevalec vlažnosti se je pokvaril / tudi koža je urejevalec telesne temperature ♪
351 376 401 426 451 476 501 526 551 576 
