Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
jeva (420-444) 
- razširjevánje -a s (ȃ) redko širjenje, razširjanje: razširjevanje lažnih vesti / razširjevanje knjig med ljudi ♪
- razširjeváti -újem nedov. (á ȗ) redko širiti, razširjati: razširjevati nove ideje / svoje pesmi je razširjeval v rokopisu ♪
- razveseljeválec -lca [u̯c] m (ȃ) knjiž. kdor razveseljuje: bil je dober igralec in razveseljevalec občinstva ♪
- razveseljeválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od razveseljevalec ♪
- razveseljevánje -a s (ȃ) glagolnik od razveseljevati: razveseljevanje otrok z igračami in knjigami / razveseljevanja je iskal v pijači ♪
- razveseljeváti -újem nedov. (á ȗ) delati, povzročati, da postane kdo vesel: razveseljevati otroke / ekspr. ptičje petje mu je razveseljevalo uho razveseljeváti se star. zabavati se: družba se je razveseljevala na vrtu razveseljujóč -a -e: razveseljujoče igre; srce razveseljujoče petje ♪
- razvlaknjeválnik -a m (ȃ) teh. stroj za drobljenje v vlakna: tovarna ima dva razvlaknjevalnika ♪
- razvlaknjeváti -újem nedov. (á ȗ) teh. drobiti v vlakna: razvlaknjevati les ♪
- rojévanje -a s (ẹ́) glagolnik od rojevati: rojevanje otrok / rojevanje protislovij ♪
- rojévati -am nedov. (ẹ́) 1. spravljati iz rodil otroka: rojevati brez zdravniške pomoči; z lahkoto rojevati // dajati, posredovati življenje komu kot mati: v tej starosti ženske še rojevajo; rojevale so dosti otrok 2. ekspr. povzročati nastanek česa: take razprave rojevajo nasprotja / gorata, skalnata pokrajina rojeva svojevrstne značaje / dvom, sum, ki ga rojeva strah rojévati se 1. prihajati iz rodil: pomagal je otroku, ki se je rojeval // začenjati živeti ob prihodu iz rodil: v teh krajih se rojeva čedalje manj otrok / ljudje se rojevajo, živijo in umirajo 2. ekspr. nastajati, pojavljati se: zapisoval je misli,
kakor so se mu rojevale / prikazovati razmere, v katerih se je rojevala nova Jugoslavija / zunaj se že rojeva pomlad; rojeva se nov dan dani se // z oslabljenim pomenom izraža začenjanje dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: med njima se rojeva ljubezen, prijateljstvo; začela so se rojevati protislovja rojevajóč -a -e: rojevajoča mati; rojevajoče se društvo ♪
- sámoizpopolnjevánje -a [u̯n] s (ȃ-ȃ) izpopolnjevanje samega sebe: te ure so namenjene samoizpopolnjevanju; samoizpopolnjevanje in samoizobraževanje / moralno samoizpopolnjevanje ♪
- sámoocenjevánje -a s (ȃ-ȃ) knjiž. ocenjevanje samega sebe: samoocenjevanje in samokontrola ♪
- sámoodtujevánje -a s (ȃ-ȃ) knjiž. odtujevanje samemu sebi, svojemu bistvu: proces samoodtujevanja; odtujevanje in samoodtujevanje ♪
- sámoomejevánje -a s (ȃ-ȃ) knjiž. omejevanje samega sebe, svojih želj: discipliniranost, samoomejevanje in odrekanje nebistvenim stvarem / samoomejevanje delovne organizacije pri osebnih dohodkih ♪
- sámooplojevánje -a s (ȃ-ȃ) bot. oplojevanje s spolnimi celicami istega cveta: samoopraševanje in samooplojevanje ♪
- sámopotrjevánje -a s (ȃ-ȃ) publ. potrjevanje upravičenosti svojega obstoja: potreba po samopotrjevanju in samouresničevanju / samopotrjevanje osebnosti / umetniško ustvarjanje kot način človekovega samopotrjevanja ♪
- sámoprecenjevánje -a s (ȃ-ȃ) knjiž. precenjevanje samega sebe: veliko je samoprecenjevanja namesto trezne samopresoje ♪
- sámoutrjevánje -a s (ȃ-ȃ) knjiž. utrjevanje samega sebe: samoutrjevanje in samoobvladovanje ♪
- sámozadovoljevánje -a s (ȃ-ȃ) draženje svojih spolnih organov navadno za dosego orgazma: opustiti samozadovoljevanje / spolno samozadovoljevanje; pren. samozadovoljevanje z uspehi ♪
- sámozadovoljeváti se -újem se nedov. (ȃ-á ȃ-ȗ) dražiti svoje spolne organe navadno za dosego orgazma: v mladosti se je samozadovoljeval / spolno se samozadovoljevati; pren. samozadovoljevati se s satiro sámozadovoljujóč se -a -e: samozadovoljujoči se mladi ljudje ∙ publ. bilo je v času samozadovoljujočih lokalnih skupnosti ki so same zadovoljevale svoje potrebe ♪
- sámozatajeválen -lna -o prid. (ȃ-ȃ) knjiž. nanašajoč se na samozatajevanje: samozatajevalna junaška dejanja / to so bili ljubeči, samozatajevalni ljudje ♪
- sámozatajevánje -a s (ȃ-ȃ) zatajevanje samega sebe: njegov obraz je izražal samozatajevanje; pri delu so pokazali mnogo vztrajnosti in samozatajevanja / streči bolniku požrtvovalno in s samozatajevanjem; z največjim samozatajevanjem je zadrževala jok ♪
- sestreljeváti -újem [sǝs in ses] nedov. (á ȗ) s streli, streljanjem povzročati, da pade kaj na tla, navadno letalo: sestreljevati nasprotnikova letala ♪
- shlajeváti -újem nedov. (á ȗ) delati kaj hladno, mrzlo: shlajevati vodo shlajeváti se postajati hladen, mrzel: kava se počasi shlajuje ♪
- shranjeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor ima kaj v hrambi: shranjevalec odgovarja za shranjeno blago ♪
295 320 345 370 395 420 445 470 495 520 
