Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jeva (401-425)



  1.      razsojeválec  -lca [c tudi lc] m () 1. kdor razsoja: bil je zanesljiv razsojevalec 2. knjiž. ocenjevalec: razsojevalec gledaliških del
  2.      razsojeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na razsojanje: razsojevalni kriteriji / razsojevalni akt
  3.      razsoljeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na razsoljevanje: razsoljevalni postopek / razsoljevalna posoda
  4.      razsoljevánje  -a s () glagolnik od razsoljevati: razsoljevanje morske vode; naprave za razsoljevanje / razsoljevanje mesa
  5.      razsoljeváti  -újem nedov.) 1. odstranjevati sol iz česa: preslano zelenjavo razsoljujejo v vodi // spreminjati morsko vodo v sladko: ta naprava razsoljuje morsko vodo 2. agr. prepajati meso z zmesjo (kuhinjske) soli, začimb in drugih dodatkov zlasti pred prekajevanjem: razsoljevati in prekajevati meso
  6.      razstreljeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor kaj razstreljuje: razstreljevalec v kamnolomu, rudniku
  7.      razstreljeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na razstreljevanje: razstreljevalna snov / razstreljevalno delo
  8.      razstreljevánje  -a s () glagolnik od razstreljevati: razstreljevanje mostov, zgradb; razstreljevanje z dinamitom / v kamnolomu, rudniku so začeli z razstreljevanjem; strokovnjak za razstreljevanje / razstreljevanje plazov
  9.      razstreljeváti  -újem nedov.) z razstrelivom povzročati, da se kaj razleti, uniči: razstreljevati mostove, zgradbe; razstreljevati z minami / delavci v kamnolomu že ves dan vrtajo in razstreljujejo; razstreljevati premog, skale
  10.      razstrupljeválen  -lna -o prid. () namenjen za razstrupljevanje: razstrupljevalna naprava
  11.      razstrupljevánje  -a s () glagolnik od razstrupljevati: razstrupljevanje plina, odpadne vode
  12.      razstrupljeváti  -újem nedov.) odstranjevati strup iz česa: razstrupljevati plin
  13.      razsvetljeválec  -lca [c in lc] m () knjiž. 1. kdor se (poklicno) ukvarja z osvetljevanjem; osvetljevalec: razsvetljevalci in drugi odrski delavci 2. prosvetitelj: narodni buditelj in razsvetljevalec
  14.      razsvetljeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na razsvetljevanje: razsvetljevalna priprava / razsvetljevalna tehnika / razsvetljevalne težnje; razsvetljevalno delovanje
  15.      razsvetljevánje  -a s () glagolnik od razsvetljevati: razsvetljevanje javnih prostorov; razsvetljevanje z reflektorji / razsvetljevanje ljudi / razsvetljevanje dejstev
  16.      razsvetljeváti  -újem nedov.) 1. delati, povzročati, da postane kaj svetlo, vidno: močna luč razsvetljuje križišče; razsvetljevati mesto, ulice; razsvetljevati z reflektorji / pot mu je razsvetljevala mesečina; pren., ekspr. njen obraz je razsvetljeval prijeten nasmeh ∙ ekspr. s svojim tovarištvom nama je razsvetljeval življenje ga delal lepšega, prijetnejšega 2. s poučevanjem, izobraževanjem dosegati, da kdo misli, dela brez predsodkov, razumno: kot učitelj je razsvetljeval mladino; načrtno razsvetljevati ljudi 3. redko razjasnjevati, pojasnjevati: razprava razsvetljuje probleme delavskega gibanja razsvetljujóč -a -e: vse pristanišče razsvetljujoča luč; razsvetljujoča moč knjige
  17.      razširjeválec  -lca [c] m () kdor kaj razširja: razširjevalec novih idej, vere / razširjevalec gledališke kulture; razširjevalci tiska / razširjevalci teh semen so ptice raznašalci
  18.      razširjeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na razširjanje: razširjevalna priprava ♦ mont. razširjevalni sveder
  19.      razširjeválka  -e [k] ž () ženska oblika od razširjevalec: razširjevalka novih idej
  20.      razširjevánje  -a s () redko širjenje, razširjanje: razširjevanje lažnih vesti / razširjevanje knjig med ljudi
  21.      razširjeváti  -újem nedov.) redko širiti, razširjati: razširjevati nove ideje / svoje pesmi je razširjeval v rokopisu
  22.      razveseljeválec  -lca [c] m () knjiž. kdor razveseljuje: bil je dober igralec in razveseljevalec občinstva
  23.      razveseljeválka  -e [k tudi lk] ž () ženska oblika od razveseljevalec
  24.      razveseljevánje  -a s () glagolnik od razveseljevati: razveseljevanje otrok z igračami in knjigami / razveseljevanja je iskal v pijači
  25.      razveseljeváti  -újem nedov.) delati, povzročati, da postane kdo vesel: razveseljevati otroke / ekspr. ptičje petje mu je razveseljevalo uho razveseljeváti se star. zabavati se: družba se je razveseljevala na vrtu razveseljujóč -a -e: razveseljujoče igre; srce razveseljujoče petje

   276 301 326 351 376 401 426 451 476 501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA